»Težko je odkloniti pogovor o papežu Frančišku. Lahko me pokličeš, tudi sedaj,« mi je na velikonočni ponedeljek, dan papeževe smrti, na povabilo odvrnil Opeka. Med svetim očetom in slovenskim misijonarjem na Madagaskarju je vladala velika naklonjenost, ki se je med drugim odrazila v papežem obisku na Rdečem otoku leta 2019.

Pedro, kako ste sprejeli novico o papeževi smrti?

Danes zjutraj sem bil v kamnolomu in mi je sodelavec rekel: »Papež je umrl.« Kar nisem mogel verjeti, bilo je, kot bi udarila strela. Še včeraj sem po televiziji gledal njegov blagoslov urbi et orbi, šel je še med ljudi in sem se spraševal, kako je mogoče, da je tako hitro odšel. Vsi smo videli, da je bil zelo rahlega zdravja, nihče pa si ni predstavljal, da bo danes, jutri umrl. Začutil sem, kako je do konca hotel živeti svoje poslanstvo, Jezusovo poslanstvo med ljudmi, med Božjim ljudstvom, ko jih je šel še po Trgu svetega Petra blagoslovit, pa čeprav je že zelo trpel, je že umiral, ampak sta ga ljubezen do Božjega ljudstva in vera držali pokonci. Tako da sem bil res prevzet. Kakšna moč je bil v njem, da je še to storil!

Že takrat, ko je zbolel, ste bili zelo pretreseni, v vašem združenju Akamasoa ste močno molili za njega …

Od takrat smo stalno molili za njega. Tudi drugi tukaj v Akamasoi so zdaj, ko nas je pretresla novica o smrti, žalostni, a obenem smo vedeli, da je bila ta njegova bolezen res huda, da ni mogel več govoriti, dvigati rok. Vedeli smo, da so njegovi dnevi šteti. Ampak prišlo je tako nenadoma … Bili smo presenečeni in žalostni, obenem pa smo zdaj, ko je šel k Očetu v Božje kraljestvo, veseli, da smo imeli takšnega papeža, ki je bil tako ponižen, tako blizu ljudem, ki je hotel živeti evangelij po Jezusovem zgledu. Njegove besede so prihajale iz resničnega življenja, niso bile samo teorija nekje v oblakih. Dobro je poznal življenje ljudi, mladih, to, kako trpijo reveži, starejši, zato jih je vedno branil. Čeprav je bil zadnji dve leti na vozičku, ni mogel hoditi, je njegov obraz sijal. A kamor je prišel, je sejal upanje. Moč duha, vera je tista, ki je glavna v človeku. To je Božji dar, ki smo ga prejeli in ki ga moramo živeti. In on ga je živel do konca. Ni ga bilo sram na vozičku iti po svetu ali biti bolan; prejšnji teden sem videl fotografijo, ko so ga v civilni obleki peljali v cerkev svetega Petra. Tam je hotel pokazati: tudi jaz kot papež sem človek, sem eden od vas, sem enak vam, le doletela me je ta milost, da vodim Jezusovo cerkev. A ni se hotel poveličevati. Hotel je reči: sem tako krhek, tako bolan kot vi. Bolnikom je dajal korajžo v boju z boleznijo. Vsi ti njegovi zgledi govorijo več kot vsaka pridiga.

Papež Frančišek je obiskal Madagaskar septembra 2019. FOTO: Reuters

Leta 2019 vas je obiskal na Madagaskarju. Kaj vam najbolj ostaja v spominu od tistega obiska?

Pokazal je mladim v Akamasoi, da so luč, in rekel jim je, naj to luč širijo po vsem Madagaskarju in onkraj meja Madagaskarja. Papež je začutil veselje, ki ga tukaj živimo. To je za naše mlade, ki se srečujejo z veliko skušnjavami, pijačo, mamili, prostitucijo, skrajno revščino, pomenilo veliko korajžo. Videl je veselje naših otrok. Povabil me je na papamobil, rekel mi je: »Pedro, poglej, kako so ti ljudje tam, ti mladi veseli, kakšno srečo imajo.« Sem rekel: »Sveti oče, vidim.« To ga je prevzelo. Dva kilometra sva se peljala skupaj. Pogovarjala sva se in skupaj pozdravljala tisto množico in mlade, ki so prišli pozdravit papeža.

Ko je prišel na obisk, je rekel: »Obljubil sem, da pridem, in sem držal besedo.« Tisti papežev objem, ki sem ga bil deležen, bo zame nepozaben. Nepozaben. On hitro začuti, kje je nekaj »teatra« in kje je resnično veselje. Tukaj je res začutil veselje, ki spontano prihaja iz srca.

Potem dve leti zaradi pandemije nisem mogel potovati. On mi je pomagal, da smo preživeli tisto obdobje. Jaz ga nisem ničesar prosil, on sam se je zavedal, da moramo biti v težavah, in na takšen preprost, diskreten način nam je pomagal, da nihče ne ve, samo Bog. On in mi v Akamasoi.

 Pedro Opeka in Tomaž Mavrič pri papežu Frančišku. FOTO: FB Tomaž Mavrič/Arhiv Družine

Daljša različica pogovora je objavljena v novi številki tednika Družini, posvečeni papežu Frančišku, ki izide danes.