»Odkar smo izvedeli, da so našega papeža Frančiška odpeljali v bolnišnico Gemelli, ne nehamo moliti zanj. K nebesom smo zapeli najlepše pesmi in prosili Kristusa,« pravi misijonar v Akamasoi, malgaški vasi, kjer, kot je v pogovoru, objavljenem včeraj, zapisala novinarka Franca Giansoldati, danes živi 20 tisoč otrok, ki so še pred 20 leti vsi živeli na smetišču, zdaj pa hodijo v šole in bivajo v običajnih hišah.

Svetnik in šampion evangelija

Misijonar slovenskih korenin je dejal, da je papež Frančišek na Madagaskarju nekakšen simbol vstajenjske poti, svetnik, šampion evangelija, ki ga imajo zelo radi vsi revni in vsi pozabljeni. »Obiskal nas je tukaj, kjer je bilo še pred dvema desetletjema smetišče, okoli katerega je živelo na tisoče ljudi sredi odpadkov. Tam so iskali hrano in material, ki bi ga reciklirali, prodali naprej. To, da je zdaj papež v bolnišnici, nas zelo boli. Vse to smo izvedeli na spletu in po televiziji. Beremo, da je situacija kritična. Prvič, ko smo se zbrali v molitvi zanj na dan hospitalizacije, nas je bilo 10 tisoč. Za nas je bil to šok.«

Tisti dan je bil zanje velik praznik

»Toliko je spominov, nabitih s čustvi. Med drugim je njegova takratna navzočnost tukaj – sčasoma – obrodila sadove,« je dejal Opeka in dodal, da je Frančišek oporna točka za milijone kristjanov v prestolnici Antananarivo. »Imamo fotografije, pesmi, tisti dan je bil za nas velik praznik. Trenutek, ki bo ostal v zgodovini te države, v srcu vsakega človeka, ki tu živi. To pravim brez pretiravanja, brez retorike, to je preprosto resnica.«

Dotaknil se jih je s ponižnostjo

Po besedah Pedra Opeke je papež Frančišek zanje človek, ki je prinašal veter evangelija. »Videli smo ga pri delu. Zelo težko je pretentati mlade in prav oni so tukaj v Akamasoi zaznali njegovega duha, to, da je poseben človek.« V teh 11 letih se je po misijonarjevih besedah znal postaviti za človeštvo, za najbolj pozabljene. »Nas se je dotaknil s svojo ponižnostjo. Spomnim se, kako je ustavil papamobil, jaz takrat nisem razumel dobro, zakaj. V množici je opazil sklonjenega, bolnega človeka. Bil je iznakaženega obraza. Ko je papež stopil iz avta, ga je objel. So podobe, ki ostanejo,« je dejal Opeka, in dodal, da so v Frančišku prepoznali duha dobrote, dih evangelija.

Velika finančna pomoč ob covidu

Posebej se jih je dotaknila papeževa gesta v času covida. V Akamasoi vsak dan poskrbijo za hrano 20 tisoč otrok in njihovo izobrazbo. »Med pandemijo nam je Frančišek poslal veliko finančno pomoč. Danes živimo od darov, ki prihajajo iz vsega sveta, in v tistem obdobju je bilo te pomoči manj. Ko je prišel ta denar, sem jokal.«

Nazadnje junija lani

Pedro Opeka je novinarki Il Messagera še povedal, da se je s papežem zadnjič srečal lani junija skupaj z vrhovnim predstojnikom lazaristov Tomažem Mavričem. »Obiskala sva ga skupaj v Domu svete Marte. Tudi takrat se je zdravil za posledicami bronhitisa, zato smo mu rekli, naj se pazi. Hotel je slišati o otrocih, kako gredo stvari, o šoli in kamnolomu, kjer družine delajo za preživetje. Postavljal nam je zelo natančna vprašanja; kot vedno se je šalil in smo se tudi smejali. Bilo je, kot da bi se srečali že dan pred tem, vsem se je zdelo, da smo doma z domačim človekom,« je še dejal Pedro Opeka.