Da se bodo ZDA umaknile iz Afganistana, je bilo poznavalcem jasno že skoraj celo desetletje, saj je načrtovanje tega začelo že pod administracijo ameriškega predsednika Baracka Obame. Še odločneje v tej smeri je nastopil njegov naslednik Donald Trump, ki je s talibani tudi sklenil dogovor o umiku. Po tem dogovoru naj bi v državi prišlo do delitve oblasti, talibani pa bi postali priznana in pomembna politična sila.

Talibanska ofenziva vodi v popoln prevzem oblasti

Kljub temu dogovoru so talibani lani poleti sprožili obsežno ofenzivo, v kateri se je afganistanska oblast zrušila kot hišica iz kart. Mesto Kabul je pred enim letom padlo brez boja, in to kljub temu, da so imele vladne sile na voljo napredno zahodno orožje.

Namesto da bi prišlo do dogovorjene delitve oblasti, so dotedanji politiki morali zbežati iz države. Talibani pa se ne čutijo dolžne, da bi izpolnjevali sklenjene dogovore. V državi se je tako znova začelo zatiranje žensk, kar je vodilo v sesutje zdravstvenega sistema, saj se le te ne smejo več šolati in delati na tem področju.

Zaradi varnostnih razmer so državo zapustile tudi vse človekoljubne organizacije, zaradi česar so državljani ob naravnih katastrofah, kot je letošnja suša, prepuščeni sami sebi. Afganistan tako postaja ena najrevnejših držav na svetu s katastrofalnimi humanitarnimi razmerami, v kateri se znova krepijo teroristične skupine.