Kardinal Angelo Scola (69), beneški patriarh in mednarodno priznani teolog, je bil v začetku tedna imenovan za novega milanskega nadškofa. V prestolnici italijanske pokrajine Lombardije bo nasledil sedminsedemdesetletnega kardinala Dionigija Tettamanzija, ki je že pred dvema letoma dopolnil starost, pri kateri se kot škof lahko upokoji, in njegov odstop je papež Benedikt XVI. tudi sprejel.

Milano s 4,9 milijoni vernikov sodi med največje škofije na svetu. Za Rimom velja za drugi najpomembnejši škofovski sedež v Italiji.

Angelo Scola se je rodil 7. novembra leta 1941 v milanski nadškofiji, v kraju Malgrate ob Comskem jezeru. Po študiju v Milanu je bil v duhovnika posvečen leta 1970, zatem je v Švici nadaljeval s podiplomskim študijem. Leta 1979 je bil imenovan za asistenta filozofa Otfrieda Höffeja, kasneje pa za docenta moralne teologije. Leta 1982 je sprejel profesuro na Papeški lateranski univerzi v Rimu. V tistih letih je bil tudi svetovalec vatikanske Kongregacije za nauk vere. Do škofovskega posvečenja leta 1991 je bil dejaven v duhovnem gibanju 'Communione e liberazione', nekaj časa tudi na vodstveni ravni.

Leta 1991 mu je tedanji papež Janez Pavel II. zaupal vodenje toskanske škofije Grosseto. Štiri leta kasneje se je vrnil v Rim in postal rektor Papeške lateranske univerze, kasneje tudi predsednik Papeškega inštituta Janeza Pavla II. za študije o zakonu in družini. Na tem položaju je ostal do imenovanja za beneškega patriarha januarja 2002. Leto dni kasneje je postal tudi kardinal. Novi milanski nadškof je pri Svetem sedežu član Kongregacije za bogoslužje in za zakramente, Kongregacije za duhovščino, predsedniškega odbora Papeškega sveta za kulturo, Papeškega sveta za pospeševanje nove evangelizacije in predsedniškega odbora Papeškega sveta za družino.

Italijanska javnost se je že nekaj mesecev ukvarjala z izpraznjenim škofijskim sedežem v Milanu. Kot favorit za naslednika je veljal beneški patriarh, nekaj časa pa so bili v igri tudi nekdanji prefekt milanske katoliške univerze, vatikanski minister za kulturo kardinal Gianfranco Ravasi, veliki teolog in nadškof iz Chietija, Bruno Forte, ter Gianni Ambrosio iz Piazence.

Kardinal Scola se je širši javnosti predstavil že v šestdesetih letih prejšnjega stoletja, ko je navduševal italijanske intelektualce in mladino. Z nekdanjim papežem Janezom Pavlom II., ki ga je imenoval za rektorja Papeške lateranske univerze in kasneje za beneškega patriarha, ga je tesno povezovalo področje krščanske antropologije. Sodi tudi med ustanovitelje mednarodne teološke revije 'Communio', ki spodbuja cerkveno prenovo.

Kot beneški patriarh je Scola na gospodarsko uspešnem severovzhodu Italije nenehno ostro nasprotoval neobzirnemu izkoriščanju človeka kot 'delovnega stroja'. Obenem se je ves čas zavzemal za zaščito družine in je spodbujal družinsko življenje.

V Milanu bodo njegove naloge podobne narave, le da so oči italijanske javnosti dosti bolj usmerjene v najpomembnejšo deželno industrijsko prestolnico kot v umetniško in kulturno središče, torej Benetke.

Poleg predsednika Italijanske škofovske konference kardinala Angela Bagnasca torej kardinal Scola odslej zaseda drugi najvišji cerkveni položaj v Italiji. Zapušča mesto, iz katerega so v zadnjem stoletju izšli kar trije papeži: Pij X. (1903-14), Janez XXIII. (1958-63) in Janez Pavel I. (1978). Pij XI. (1922-39) in Pavel VI. (1963-78) pa sta bila pred izvolitvijo za papeža milanska nadškofa.

Med prve največje naloge kardinala Scole bodo sodile priprave na papežev obisk ob Svetovnem dnevu družin, ki ga v Milanu pod geslom 'Družina, delo in praznovanje' pripravljajo v začetku junija 2012.