Katoliška Cerkev bo jutri dobila tri nove svetnike. Kot poroča Radio Vatikan, jih bo papež Benedikt XVI. razglasil med slovesno sveto mašo na Trgu sv. Petra. Občestvu svetnikov se bodo pridružili bl. Guido Maria Conforti, škof in ustanovitelj Družbe sv. Frančiška Ksaverija za zunanje misijone, bl. Luigi Guanella, duhovnik in ustanovitelj Kongregacije služabnikov ljubezni in Ustanove hčera svete Marije Božje previdnosti, ter bl. Bonifacija Rodriguez de Castro, redovnica in ustanoviteljica Kongregacije služabnic sv. Jožefa.

Guido Maria Conforti se je rodil v italijanskem kraju Ravadese 30. marca 1865. Z enajstimi leti je vstopil v semenišče, zaradi bolezni in težav z zdravjem pa je bilo njegovo mašniško posvečenje nekoliko preloženo. Novo mašo je obhajal leta 1888. Že v semenišču se je izkazal kot dober vzgojitelj in učitelj, ki je s svojim lastnim zgledom mlade znal usmerjati k svetosti. Kot mlad duhovnik se je čutil poklicanega za misijonarja, čemur pa zaradi slabega zdravja ni mogel slediti. Tako je leta 1895 ustanovil Družbo sv. Frančiška Ksaverija za zunanje misijone, znano tudi kot misijonarji ksaverijani. Njihov edini cilj je evangelizacija nekristjanov. Leta 1899 je poslal prva dva misijonarja na Kitajsko, v naslednjih letih pa so jima sledili še mnogi drugi. Papež Leon XIII. ga je leta 1902 imenoval za nadškofa v Ravenni, kjer je deloval dve leti. Zaradi slabega zdravja se je vrnil k svoji misijonarski ustanovi, kjer se je posvetil formaciji mladih misijonarjev. Leta 1907 je bil imenovan za škofa v Parmi, škofijo je vodil štiriindvajset let. Osrednje mesto njegove pastirske službe je zasedlo prizadevanje za dobro versko vzgojo in izobrazbo vernikov: za katehiste je pripravljal posebne tečaje s področja verske kulture in pedagogike ter prvi v Italiji organiziral katehetski teden. Obhajal je dve škofijski sinodi, spodbujal katoliška združenja in verski tisk, zavzemal se je za ljudske misijone, evharistične, marijanske in misijonske kongrese ter srečanja Katoliške akcije. Posebej se je posvečal formaciji duhovnikov in laikov. Za evangelizacijo nekristjanov si je prizadeval tudi znotraj svoje škofije. Kot parmski škof je opravil štiri pastoralne obiske in se podal tudi v najmanjše župnije svoje škofije. Umrl je 5. novembra 1931 med svojim petim pastoralnim potovanjem.

Svetost bl. Guida Marie Confortija se kaže v ponižnem, zvestem in stalnem izpolnjevanju Božje volje v vsakem trenutku življenja in z gorečnostjo za zveličanje vseh ljudi. Živa vera je pronicala iz vsake njegove besede in vsakega dejanja. Zaupanje v Božjo previdnost ga je podpiralo v vseh stiskah. Njegova neizčrpna ljubezen do Boga in do bližnjega ter želja po zveličanju vseh ljudi sta bili vsem vidni. Prepričan je bil, da je Cerkev po svoji naravi misijonarska in da si zato vsak kristjan mora v skaldu s svojo poklicanostjo, zmožnostmi in sredstvi prizadevati, da bo evangelij dosegel vse konce sveta. Življenje bl. Guida Marie Confortija pričuje, da mora vsaka krščanska skupnost razširiti ljubezen po vsem svetu ter do oddaljenih pokazati isto skrb kot jo ima do svojih članov. Bl. Conforti tudi pričuje, da škof ni posvečen le za eno škofijo, ampak za zveličanje vsega sveta.

Luigi Guanella se je rodil v kraju Fraciscio na severu Italije 19. decembra 1842. Starša sta bila zgledna kristjana, predana družini, delu na polju in pastirstvu. Molitev rožnega venca in branje življenjepisov svetnikov sta bila del družinskega življenja. Luigi Guanella je bil v duhovnika posvečen leta 1866, kmalu zatem je postal župnik v Savognu. V sedmih letih službovanja se je povezal z don Boskom in ustanovo Cottolengo v Torinu. Ker se je želel posvetiti radikalnejšemu verskemu življenju, je pri don Bosku opravil zaobljube za tri leta. V Guanelliju je obenem zorela želja, da bi ustanovil hišo, kamor bi se lahko zatekli revni otroci. Ustanovil je šolo, ki pa jo je zaradi nasprotovanja oblasti moral kmalu zapreti. Novembra leta 1881 je postal župnik v Pianello Lario.

Zanj je bila to 'ura usmiljenja', kot je sam imenoval trenutek božje naklonjenosti, ko je prispel v novo župnijo. Tu je namreč našel skupino deklet, ki so se posvečala najbolj ubogim osebam. In iz te skupine mladih deklet je nastala nova kongregacija: Hčere svete Marije Božje previdnosti. Gorečnost in apostolska ljubezen don Luigija sta vedno bolj rasli, dejavnost kongregacije se je razširila v samo srce mesta Como. Hčere svete Marije Božje previdnosti so tam odprle Hišo Božje previdnosti, ki je nato postala generalna hiša dveh kongregacij – moške in ženske veje. Skupaj z revnimi in ubogimi, ki so prihajali trkat na vrata, so se povečevali tudi poklici in v kongregacijo je vstopalo vedno več oseb, pripravljenih pomagati in ljubiti uboge in potrebne. Poleg sester je don Luigi zbral tudi skupino duhovnikov, ki so se poimenovali Služabniki ljubezni. Ni se mogoče ustaviti, dokler so ubogi, potrebni pomoči, je pogostokrat ponavljal don Luigi. In tako sta se njegovi kongregaciji širili tudi v druge italijanske pokrajine.

Leta 1904 je don Luigi prispel v Rim, da bi svetemu očetu izrazil svojo zvestobo Cerkvi. Papež Pij X. je spoznal veličino Guanellijeve duše in izrazil željo, da bi zgradili cerkev, posvečeno transitusu sv. Jožefa. Ob župniji sv. Jožefa je nastalo tudi molitveno združenje, kateremu se je med prvimi pridružil sam Pij X. Decembra 1912 se je don Luigi odpravil v Severno Ameriko med italijanske izseljence, januarja 1915 pa se je vrnil v Rim, da bi stal ob strani žrtvam potresa v Abrucih. Starostne tegobe, začetek prve svetovne vojne in odhod nekaterih sobratov v vojsko so počasi načele Guanellijevo zdravje. Med njegovimi spisi najdemo tele besede: Smrt je kot mati, ki objame svojega otroka, je angel, ki nas pospremi v domovino. Don Guanella je umrl v nedeljo, 24. oktobra 1915.

Na fotografiji: bl. Guido Maria Conforti