Škofovska sinoda ukrajinske grško-katoliške Cerkve bo v prvem tednu marca zasedala v Rimu, škofe pa bo v avdienco sprejel tudi papež Frančišek. Ob tem naj bi prišlo do izraza »polno in vidno občestvo« grško-katoliških škofov s svetim očetom, kot je pojasnil višji nadškof iz Kijeva, Svjatoslav Ševčuk, na tiskovni konferenci v Rimu, katere osrednja tema je bila ocena srečanja papeža Frančiška in moskovskega patriarha Kirila I. 12. februarja letos na Kubi.



V luči sinode je višji nadškof spomnil, da 8. marca mineva 70 let od »psevdo sinode v Lvovu«, na kateri je bil sprejet sklep o ukinitvi ukrajinske grško-katoliške Cerkve in »vnovičnem združenju« z Moskovskim patriarhatom. V času zasedanja »sinode« so bili vsi grško-katoliški škofje že v zaporu, režija pa je bila v rokah funkcionarjev komunističnega partijskega aparata.

Takrat se je pričelo mučeništvo ukrajinske grško-katoliške Cerkve, je pojasnil nadškof Ševčuk. Ob takšnem ozadju bo imelo srečanje ukrajinskih grško-katoliških škofov s papežem Frančiškom »še večjo težo«.

Glede skupne havanske izjave papeža Frančiška in moskovskega patriarha Kirila škofje ne bodo zahtevali kakršnih koli pojasnil, ker se to »ne spodobi v odnosu sinov do njihovega očeta«. »Ne potrebujemo pojasnil, potrebujemo občestvo in pot v prihodnost«, je dejal Ševčuk.

V pogovoru z rimskimi časnikarji je višji nadškof glede na prejšnje izjave predstavil drugačno mnenje o srečanju obeh cerkvenih voditeljev na Kubi in je objem med papežem Frančiškom in patriarhom Kirilom označil kot »sveto dejanje«. Srečanje v Havani predstavlja »mejnik na ekumenski poti«: »Kar se je zgodilo, je bilo delo Svetega Duha, ki nam vedno znova odpira nova in neznana obzorja.«

Medtem ko je nadškof Ševčuk pohvalil objem cerkvenih voditeljev, pa je ponovil svojo kritiko določenih delov skupne izjave, ki je po njegovih besedah povzročila »osuplost in zmedo« predvsem na mestih, kjer govori o »uniatih in o položaju v Ukrajini«. V vesti je čutil dolžnost, je pojasnil kijevski višji nadškof, da poda odgovor svojim ljudem, ki so se počutili »potrti in brez usmeritve«.

Kot je pojasnil, mu v besedilu ni všeč izraz »uniati«. To oznako na ponižujoč način uporablja pravoslavna Cerkev, kadar govori o katoliški vzhodni Cerkvi. »Za nas je to žaljivo«, je dejal Ševčuk.

Tudi izraz »verska skupnost« je nenavaden. Kajti ta beseda je »restriktivna«, ukrajinska grško-katoliška Cerkev pa je vendar »sestavni del vesoljnega katoliškega občestva«.

V letih svobode in neodvisnosti v Ukrajini so se katoličani, pravoslavni in evangeličani naučili mirnega medsebojnega sožitja, pa tudi sodelovanja, je poudaril višji nadškof: »To je proces, ki je napredoval dlje kot mu to priznavajo posamezni odstavki skupne izjave. S svojimi pravoslavnimi brati želimo stopati po skupni poti. Ne želimo si le izgradnje miru in mirnega sožitja. Želimo si tudi edinost Cerkve.«

Vir: Kathpress
Foto: splet