Menu
Košarica
Zapri

Tvoja košarica je prazna.

Zapri
Iskanje

Papež bo v Fatimi molil za mir v Ukrajini in svetu

Objava: 07. 07. 2023 / 09:35
Čas branja: 5 minut
Nazadnje Posodobljeno: 07.07.2023 / 10:45
Ustavi predvajanje Nalaganje
Papež bo v Fatimi molil za mir v Ukrajini in svetu
Papež med svojim prvim obiskom v Fatimi maja 2017. FOTO: Vatican Media

Papež bo v Fatimi molil za mir v Ukrajini in svetu

Papež Frančišek se v začetku letošnjega avgusta vrača v svetišče Fatimske Marije: obisk znamenitega romarskega središča je bil dodan na program njegovega apostolskega potovanja na Portugalsko v okviru svetovnega dneva mladih, ker sveti oče želi Marijo na poseben način prositi za konec vojne v osrčju krščanske Evrope ter za konec vseh vojn na kraju Marijinega prikazanja iz leta 1917, ki je posebej povezano z Rusijo in s papeži preteklega stoletja.

Papež Frančišek bo že drugič obiskal svetišče Fatimske Matere Božje, kjer so maja 1917 trije pastirčki od Marije prejeli sporočilo glede prihodnosti človeštva. Nekajurni postanek v Fatimi, kamor bo papež s helikopterjem prispel v soboto, 5. avgusta, je bil na program apostolskega obiska dodan pozneje, saj je papeževo romanje sprva vključevalo le postanek v Lizboni ob svetovnem dnevu mladih.

Papež Frančišek je to znano marijansko svetišče obiskal že maja 2017 ob stoletnici prikazovanj, ko je za svetnika razglasil mlada vidca Frančiška in Jacinto Marto. Dejstvo, da se je odločil vrniti k Fatimski Materi Božji, je pomenljivo in je v papeževih namenih povezano s tragedijo vojne, zaradi katere trpi »mučena Ukrajina«, ki jo bombardira ruska vojska, pa tudi s številnimi pozabljenimi vojnami po vsem svetu.

Marija je med prikazanjem fatimskim pastirčkom posebej izrazila željo glede posvetitve Rusije.

To dejanje rimskega škofa lahko neposredno povežemo z drugo pomembno gesto, ki jo je storil dober mesec po izbruhu vojne: 25. marca 2022 je v baziliki sv. Petra Rusijo in Ukrajino posvetil Marijinemu Brezmadežnemu Srcu. Marija je med prikazanjem fatimskim pastirčkom posebej izrazila željo glede posvetitve Rusije. Pred šestnajstimi meseci je papež Frančišek goreče molil: »Izgubili smo pot do miru. Pozabili smo na nauk tragedij preteklega stoletja, na žrtev milijonov padlih v svetovnih vojnah. Nismo upoštevali zavez, ki smo jih sprejeli kot Skupnost narodov, in izdajamo sanje narodov o miru ter upanja mladih … Ti, morska zvezda, ne dovoli, da bi potonili v viharju vojne … Reši nas vojne, obvaruj svet pred jedrsko grožnjo.«

FOTO: Vatican Media

Fatima in papeži 20. stoletja

Prikazovanja v Fatimi so tesno povezana z zgodovino papežev 20. stoletja in se prepletajo z njihovimi osebnimi življenjskimi zgodbami. Benedikt XV. se je 5. maja 1917, sredi grozot prve svetovne vojne, odločil, da tradicionalnim lavretanskim litanijam, ki jih molimo po rožnem vencu, doda vzklik »Kraljica miru, prosi za nas«. Nekaj dni pozneje, 13. maja, se je prvič prikazala Fatimska Mati Božja.

To se je zgodilo na isti dan, ko je Benedikt XV. v Sikstinski kapeli podelil škofovsko posvečenje Eugeniu Pacelliju, ki postal njegov drugi naslednik, papež Pij XII. in je 31. oktobra 1942 Marijinemu Brezmadežnemu Srcu posvetil »ljudstva, ločena zaradi zmot ali sporov«. Pavel VI. je maja leta 1967, ob petdeseti obletnici prikazovanj, kot prvi papež poromal v Fatimo, ko je obiskal Portugalsko, takrat še vedno pod režimom diktatorja Salazarja.

Ljudje, ne razmišljajte o projektih uničenja in smrti, o revoluciji … razmišljajte o projektih, ki spodbujajo skupno tolažbo in solidarno sodelovanje. (papež Pavel VI.)

Nekaj dni pred odhodom je papež pojasnil: »Duhovni povod, ki želi dati temu potovanju svoj pomen, je znova še bolj ponižno in živo moliti za mir.« In v nagovoru med bogoslužjem v Fatimi je dejal: »Ljudje, ne razmišljajte o projektih uničenja in smrti, o revoluciji … razmišljajte o projektih, ki spodbujajo skupno tolažbo in solidarno sodelovanje. Ljudje, pomislite na resnost in veličino te ure, ki je lahko odločilna za zgodovino sedanje in prihodnjih generacij.«

Pavel VI. je živo opisal resnost zgodovinskih razmer: izpostavil je »velik arzenal strašansko smrtonosnega orožja« in moralni napredek, ki ne gre z roko v roki z znanstvenim in tehničnim napredkom na eni strani ter stanje revščine in bede, v katerem se nahaja »velik del človeštva«, na drugi. »Zato pravimo, da je svet v nevarnosti,« je dejal. »Zato smo prišli h Kraljici, da bi jo prosili za mir, dar, ki ga lahko da samo Bog … Poglejte, kako se tukaj slika sveta in njegovih usod kaže v neizmerni in dramatični obliki«.

FOTO: Vatican Media

Kri papeža Janeza Pavla II. in sporočilo Benedikta XVI.

Zgodba o Fatimi in sporočilo pastirčkom, ki je bilo do leta 2000 skrivnost, pa sta s Karolom Wojtylo postala neločljivo povezana z življenjem Petrovega naslednika. Janez Pavel II. je bil 13. maja 1981 ob 17.17 na Trgu sv. Petra hudo ranjen v poskusu atentata, ki ga je izvedel turški terorist Alì Agca.

Poljskega papeža so skoraj izkrvavljenega in na robu smrti prepeljali v polikliniko Gemelli, in dejstvo, da je preživel, je označil za čudežno. Devetnajst let pozneje je končno razkril tretji del fatimske skrivnosti, kjer je opisan umor »škofa, oblečenega v belo«, ki hodi skozi porušeno mesto in je nazadnje ubit, videnje pa je povezal s seboj.


Papež Janez Pavel II. je v svojem dolgem pontifikatu portugalsko svetišče obiskal trikrat: leta 1982, 1991 in nazadnje v letu velikega jubileja 2000. Tudi njegov naslednik Benedikt XVI. se je med obiskom na Portugalskem leta 2010 odpravil na romanje v Fatimo in takrat dejal: »Motil bi se, kdor bi mislil, da se je preroško poslanstvo Fatime zaključilo.« 

Napadi na papeža in na Cerkev ne prihajajo samo od zunaj, ampak trpljenje Cerkve prihaja prav od znotraj, zaradi greha, ki obstaja v Cerkvi. (papež Benedikt XVI.)

Ob tej priložnosti je sveti oče v odgovoru na vprašanje enega izmed časnikarjev med letom na Portugalsko spregovoril tudi o krizi zlorab: »Kar zadeva novosti, ki jih lahko danes odkrijemo v tem sporočilu, obstaja tudi dejstvo, da napadi na papeža in na Cerkev ne prihajajo samo od zunaj, ampak trpljenje Cerkve prihaja prav od znotraj, zaradi greha, ki obstaja v Cerkvi. Tudi to se je vedno vedelo, vendar pa danes to vidimo na resnično grozljiv način: da največje preganjanje Cerkve ne prihaja od sovražnikov zunaj, ampak izvira iz greha v Cerkvi, ter da ima Cerkev globoko potrebo po tem, da se znova nauči pokore.«

Nalaganje
Nazaj na vrh