Papež Frančišek je vernike pozval, naj bodo vedno pripravljeni na srečanje s Kristusom. Nenehna budnost je del krščanskega življenja, je sveti oče pojasnil v nagovoru med včerajšnjo opoldansko molitvijo angelovega češčenja v Vatikanu. Kristjan ne sme pognati korenin v udobnem življenju, temveč se mora prepustiti Božji volji, ki ga vodi do naslednjega cilja.

Papež je v nagovoru navezal besedo na Jezusovo priliko o služabnikih, ki čakajo na gospodarjevo vrnitev, ko se bo vrnil s svatbe. Kristjanova »ledja naj bodo vedno opasana«, podobno kot romar, ki se je vedno pripravljen odpraviti na pot.

Kdor zaupa v Boga, dobro ve, da življenje ni statično, ampak nam vedno pripravlja nekaj novega, je nadaljeval sveti oče: »Gospod je namreč Gospod presenečenj, Gospod novosti, tistih resničnih novosti.« Takšna vera odpira srce in pozornost do bližnjega, v katerem srečamo Jezusa, romarji, ki tako razmišljajo, pa »živijo in delujejo na tej zemlji tako, da imajo nostalgijo po nebesih. Noge na zemlji, da hodijo po zemlji, delajo na zemlji, delajo dobro na zemlji, in srce z nostalgijo po nebesih«. Na ta način se lahko vsak človek pripravi na svoje zadnje srečanje s Kristusom. S takšnega zornega kota postane »vsak trenutek dragocen«, človek pa poklican, da množi svoje talente.

Poziv k spoštovanju ženevskih konvencij

Papež Frančišek je med opoldansko molitvijo spomnil tudi na 70. obletnico ženevskih konvencij ter države pozval k nujni zaščiti žrtev vojn in oboroženih spopadov. Izrazil je željo, da bi se »ob tej obletnici države vedno bolj zavedale neodložljive potrebe po zaščiti življenja in dostojanstva žrtev oboroženih spopadov«.

Vsi so dolžni spoštovati meje, ki jih nalaga mednarodno humanitarno pravo ter zaščititi nemočno prebivalstvo in civilne strukture, posebej bolnišnice, šole, bogoslužne kraje in begunska taborišča. »In ne pozabimo,« je sklenil Frančišek, »da sta vojna in terorizem vedno velika izguba za celotno človeštvo«.

Ženevske konvencije sistematično in celovito urejajo položaj oseb, ki ne sodelujejo oziroma ne sodelujejo več v oboroženih spopadih. Mednarodne sporazume je 12. avgusta 1949 na diplomatski konferenci v Ženevi podpisalo 18 držav, sporazumi pa so bili rezultat dolgotrajnih pogajanj po koncu druge svetovne vojne. Te konvencije so edine mednarodne pogodbe, ki so univerzalno sprejete, kar pomeni, da so njihove pogodbenice vse države na svetu.

Vir: Kathpress / Radio Vatikan / mzz.gov.si
Foto: Vatican Media