S slovesnim bogoslužjem v baziliki sv. Petra v Vatikanu je papež Benedikt XVI. včeraj nadaljeval slovesnosti po sobotnem konzistoriju. Dan po imenovanju dvaindvajsetih novih kardinalov je z novimi ‘senatorji’ Cerkve obhajal prvo skupno sveto mašo.

Imenovanje v kardinalski zbor za nove cerkvene dostojanstvenike pomeni veliko odgovornost, saj morajo biti odslej še bolj razpoložljivi za Kristusa in vesoljno Cerkev, je sveti oče poudaril v svojem nagovoru. Ta razpoložljivost za služenje evangeliju temelji na zavedanju lastne vere. Imenovanje za kardinala pa je izraz, da svet ceni ‘velikodušno in modro delovanje’ posameznega kandidata pri vodenju pomembnih škofij ali vatikanskih uradov. Obenem je to čast za celotno skupnost in narod, od koder izvira novi kardinal.

Vse v Cerkvi temelji na veri: na zakramentih, bogoslužju, evangelizaciji, ljubezni, je izpostavil sveti oče, med drugim tudi pravo in avtoriteta Cerkve. Cerkev se ne ureja sama po sebi, ne odreja si svojih pravil, pač pa jih sprejema po Božji besedi.

Benedikt XVI. je v svojem nagovoru obenem poudaril pomen papeštva za vesoljno Cerkev. Ta položaj pomeni ‘primat v ljubezni v evharističnem smislu’, skrbno prizadevanje za svetovno skupnost Cerkve v Kristusu. Evharistija pa je postava in merilo te skupnosti ter zagotovilo, da bo ostala zvesta oznanjevanju vere. Sedež svetega Petra je tako ‘prestol resnice, ki izvira iz poslanstva, ki ga je Kristus podelil Petru po izpovedi v Cezareji Filipovi’.

Sveti oče je izpostavil tudi pomen vere, usmerjene v skupnost in pojasnil, da bi bila sebična vera neprava vera. Kdor namreč veruje v Kristusa, odkrije resnično veselje in prejme sposobnost, da živi ‘po logiki darovanja’.

V svojem nagovoru pred molitvijo angelovega češčenja je Benedikt XVI. zbrane vernike povabil k molitvi za nove kardinale, ki so sedaj še bolj zavezani sodelovanju s papežem pri vodenju vesoljne Cerkve ter pričevanju za evangelij vse do žrtvovanja lastnega življenja, novim cerkvenim dostojanstvenikom pa je še enkrat izrekel prisrčno dobrodošlico.