Papež Benedikt XVI. je duhovnike in vernike pozval k ‘radikalni pokorščini’, ki je po njegovem mnenju pogoj za ‘resnično prenovo’ Cerkve. Med krizmeno mašo na veliki četrtek v baziliki sv. Petra, na kateri se je zbralo okoli tri tisoč duhovnikov iz rimske škofije in vatikanske kurije, je sveti oče skupaj s sobrati duhovniki obnovil zaobljube, ki jih je izrekel med duhovniškim posvečenjem. kot poroča avstrijska katoliška agencija Kathpress, je v svojem nagovoru, v katerem je izkazal svojo skrb za Cerkev, pozval k pokorščini in pojasnil, da duhovnik nikoli ne pripada sebi, pač pa je za vedno izročen Bogu.

Kot je pojasnil sveti oče, je upodobitev po Kristusu osnova sleherne prenove, ker pa si ljudje pogosto ne upamo meriti z Njim, je Gospod poskrbel tudi za vzore, ki so nam bližje in jih lažje sprejemamo. Pri tem je imel sveti oče v mislih sv. Pavla ter številne velike in svete duhovnike, kot so bili denimo Polikarp iz Smirne in Ignacij Antiohijski, Ambrozij, Avguštin in Gregor Veliki, Ignacij Lojolski, Karel Boromejski, Janez Marija Vianej, nato duhovniki mučenci 19. stoletja in na koncu papež Janez Pavel II., ki je s svojim delovanjem in trpljenjem zgled upodobitve po Kristusu.

V ‘letu vere’ naj bi duhovniki krščansko oznanilo širili ‘z novo radostjo’, je poudaril Benedikt XVI. Pri tem so jim v največjo pomoč svetopisemska besedila, koncilski dokumenti in Katekizem katoliške Cerkve. Koncilska besedila in katekizem pričajo o veri katoliške Cerkve v Božjo besedo. Papež je ob tem izrazil tudi svoje obžalovanje glede naraščajoče ‘verske nepismenosti’ v družbi.

Med včerajšnjim krizmenim bogoslužjem v baziliki sv. Petra je papež blagoslovil sveta olja, ki se v katoliški Cerkvi uporabljajo pri podeljevanju zakramentov, s krizmeno mašo pa se je tako v Rimu pričelo obhajanje svetega tridnevja, spomina na trpljenje, smrt in vstajenje našega Gospoda Jezusa Kristusa.

Slovesno bogoslužje v spomin na zadnjo večerjo, med katero je Jezus postavil evharistijo, je papež Benedikt XVI. sinoči obhajal v baziliki sv. Janeza v Lateranu. Jezus je tedaj postavil tudi zapoved medsebojne ljubezni, ki jo je simbolično udejanil z umivanjem nog učencem. To dejanje vsako leto ponovi tudi papež, ko med bogoslužjem velikega četrtka umije noge dvanajstim duhovnikom rimske škofije. Kot poroča Radio Vatikan, so bili k dejanju ljubezni povabljeni tudi vsi zbrani verniki. Nabirka med mašo je bila letos namreč namenjena pomoči sirskim beguncem.