Papež Frančišek je v nedeljo 2. julija, 13. nedeljo med letom, imel opoldanski nagovor pred molitvijo Angelovega češčenja z okna apostolske palače na Trgu sv. Petra. Spregovoril je o učencih kot misijonarjih.

Poudaril je dva bistvena vidika za življenje učenca – misijonarja: njegova vez z Jezusom je močnejša, kakor katera koli druga in da misijonar ne prinaša sebe, temveč Jezusa in po Njem ljubezen nebeškega Očeta. Ljubezen do njega ima prednost pred drugimi, drugo ne sme nasprotovati Kristusu, saj je do učitelja potreben prednostni odnos.

Kdor se pusti pritegniti v to vez ljubezni in življenja z Gospodom Jezusom, postane njegov predstavnik, njegov 'veleposlanik', predvsem s tem, kako živi. Ljudje morajo zaznati, da je za učenca Jezus resnično Gospod, središče življenja in vse v življenju. Ima napake, imeti pa mora tudi dovolj ponižnosti, da jih prizna. Pomembno je, da nima razdvojenega srca, ker je to, je dejal papež, nevarno. »Kristjan sem, Jezusov učenec sem, duhovnik, škof sem, a imam razdvojeno srce. Ne tako ne gre. Ne sme imeti razdvojenega srca, temveč preprosto, združeno, da nima noge v dveh čevljih, temveč je pošten tako do samega sebe kot do drugih. Dvojnost ni krščanska. Zaradi tega Jezus moli k Očetu, da učenci ne bi zapadli posvetnemu duhu. Ali si z Jezusom, z Jezusovim duhom, ali pa si s posvetnim duhom.

Pri tem duhovniška izkušnja uči nekaj zelo lepega in nekaj zelo pomembnega: Vzajemnost je v poslanstvu: če vse pustiš zaradi Jezusa, bo ljudstvo v tebi prepoznalo Gospoda, a ti istočasno pomaga vsak dan spreobrniti se k Njemu, prenoviti se, očistiti se kompromisov ter prerasti skušnjave. Kolikor bližje je neki duhovnik Božjemu ljudstvu, toliko bolj se bo čutil blizu Jezusu in bolj je neki duhovnik blizu Jezusu, toliko bolj se bo čutil blizu Božjemu ljudstvu.

Kot primer je sveti oče navedel Devico Marijo, ki je osebno okušala, kaj pomeni ljubiti Jezusa in odtrgati se od sebe same ter dati nov pomen družinskim vezem, izhajajoč iz vere Vanj. Naj nam s svojo materinsko priprošnjo pomaga biti svobodni in veseli misijonarji evangelija.

Po molitvi in blagoslovu je papež Frančišek spomnil na je neodvisnost Venezuele, ki se je v tej državi spominjajo 5. julija. Dejal je, da bo molil za ta narod in izrazil bližino družinam, ki so izgubile svoje otroke med manifestacijami na trgih. Pozval je h koncu nasilja in da iskanju mirne in demokratične rešitve krize.