V današnjem razmišljanju je Sveti oče izpostavil, da je Jezus v evangelijskem odlomku nenavadno ogorčen. Kot je dejal, je najbolj presenetljivo, da ogorčenja »ne povzročajo farizeji, ki ga preizkušajo z vprašanji o zakonitosti ločitve, ampak njegovi učenci, ki ga želijo zaščititi pred množico ljudi, ki v njegovo bližino prinaša svoje otroke.«

Potrebe majhnih

Papež je spomnil, da nas Jezus uči, da je treba najprej poskrbeti za majhne, tiste, ki so odvisni od drugih, ki so v stiski in nam ne morejo vračati uslug. Tisti, ki iščejo Boga, ga bodo našli v ljudeh, ki potrebujejo našo pomoč in pri tem opozoril na citat iz Svetega pisma: »Kdor ne sprejme Božjega kraljestva kakor otrok, nikakor ne pride vanj« (Mk 10,15).

Učenec ne more služiti ljudem v stiski brez zavedanja, da je tudi sam majhen. S tem, ko prepoznavamo lastno majhnost, sprejemamo Gospoda. (papež Frančišek)

Ko prepoznavamo svojo majhnost, postajamo veliki. To se kaže zlasti v trenutkih boja in krhkosti. »A pri Bogu krhkost ni ovira, temveč priložnost,« je dodal.

V krhkosti spoznavamo Boga

Prav v krhkosti odkrivamo, kako Bog skrbi za nas, poudarja papež in dodaja: »Nasprotovanja in situacije, ki razkrivajo našo krhkost, so edinstvene priložnosti, da doživimo njegovo ljubezen.«

Tisti, ki molijo z vztrajnostjo, to dobro vedo. V trenutkih teme ali osamljenosti božja nežnost do nas postane še bolj prisotna. (papež Frančišek)

Prav zaradi tega rastemo. »Z molitvijo smo blizu Gospodu, kot oče s svojim otrokom. To je način, da postanemo veliki,« je zaključil papež Frančišek.