Papež Frančišek je minuli konec tedna začel štiridnevno potovanje po Baltskih državah. V soboto je prispel na pastoralni obisk v Litvo, kjer ga je na letališču sprejela tamkajšnja predsednica Dalia Grybauskaite. Med slovesnim sprejemom v predsedniški palači v Vilni je sveti oče dejal, da bi morala Litva služiti kot most med Vzhodno in Zahodno Evropo, saj bi s tem na poseben način prispevala k Evropski zvezi. V prvem nagovoru v Litvi je navzoče spodbudil, naj pri življenju ohranjajo strpnost, gostoljubje, spoštovanje in solidarnost. Te vrednote so namreč Litvancem omogočile rasti kot narod. Povod za tokratni papežev obisk v Baltskih državah je stoletnica razglasitve neodvisnosti Litve, Latvije in Estonije.

Frančišek je predstavnike političnega in družbenega življenja spomnil na »preizkušnje in trpljenje« v preteklem stoletju. Da bi bolečino in krivice spremenila v priložnost, je morala Litva ohraniti svojo dušo, ki jo je oblikovala kot narod. Sveti oče je ob tem opozoril na sožitje različnih narodnosti, kot so Litvanci, Tatari, Poljaki, Rusi, Ukrajinci in Nemci, ter različnih veroizpovedi. Šele totalitarne ideologije so z nasiljem in nezaupanjem uničile gostoljubje naroda. Papež je zbrane tudi spodbudil, naj posebno pozornost posvečajo mladim: naloga politike je, da spodbuja dejavno udeležbo mlade generacije v življenju družbe.

Nagovor predsednice Grybauskaitejeve

Predsednica Grybauskaitejeva je v pozdravnem nagovoru spomnila na preteklost vojne in zasedenih ozemelj in pozvala k človečnejši družbi. Litvanci so po njenih besedah »izgnanstvo, ječo in življenje v ilegali prestali le s pomočjo močne vere«. Predsednica je posebej spomnila na dan spomina poboja litvanskih judov, ki ga obhajajo 23. septembra. Papež je ob tej priložnosti včeraj obiskal spominsko obeležje judovskega geta v Vilni ter Muzej zasedb in bojev za svobodo.

»Gradite mostove, ne zidov«

Ob prvem srečanju s katoliškimi verniki je sveti oče Litvance pozval h »gradnji mostov in ne zidov« ter jih spodbudil, naj gradijo državo, ki bo znala sprejeti vsakega človeka. Med molitvijo rožnega venca v enem najpomembnejših Marijinih svetišč na severovzhodu Evrope, svetišču Matere Usmiljenja, je kristjane povabil, naj prosijo za »darove dialoga in potrpežljivosti, bližine in gostoljubja«. Svetišče stoji na kraju, kjer so bila nekdaj »Vrata jutranje zarje«, ena izmed devetih vrat mestnega obzidja, skozi katera so v središče vodile glavne ulice. Papež je te zgodovinske ostanke označil kot simbol, »da se lahko zaščitimo, ne da bi napadali; da je mogoče biti pozoren, ne da bi bil ob tem tudi boleče nezaupljiv«.

»V preteklosti smo zgradili preveč utrdb. Danes pa čutimo potrebo, da si pogledamo v oči ter drug drugega priznamo kot brata in sestro,« je dejal Frančišek. Kdor se iz strahu zapre vase, si odvzame možnost, da bi v zgodbah in življenju drugih ljudi spoznaval Jezusovo blagovest.

Papeža je v Vilni pozdravil tudi metropolit Inocentas, voditelj ruske pravoslavne Cerkve v Litvi.

»Mladi morajo spoznati svoje korenine«

Mlade litovske katoličane je sveti oče želel okrepiti v njihovi narodni istovetnosti. Med srečanjem z mladimi je poudaril, da »ni človeka brez korenin«, zato bi morali mladi po njegovih besedah poznati korenine svojega naroda, njegovo veselje in trpljenje, njegove vrednote. Pogoj za vsako istovetnost je namreč pripadnost določeni skupnosti ali narodu. Papež je mlade obenem pozval, naj se soočijo z izzivi in sprejmejo »tveganje srečanja z drugimi«.

Litva je zgodovinsko narodnostno zelo raznolika. Kljub naraščanju litovskih prebivalcev še vedno okoli 15 % ljudi pripada okoli desetim narodnostnim manjšinam.

Frančišek je mlade opozoril pred skušnjavo, da bi zaradi težav ali uspeha postali sebični. Svetoval jim je, naj raje »plavajo proti toku tistega individualizma, ki nas osami, nas naredi vase zagledane in nečimrne«. Vera nam lahko pomaga pri reševanju težav, pa tudi pri tem, da se znebimo običajnih predsodkov in postanemo dejavni v družbi.

Papež je mladim tudi izrecno položil na srce, naj si za zgled jemljejo starejše generacije.

Po srečanju z mladimi se je papež odpravil v stolno cerkev v Vilni, kjer je krajši čas preživel v molitvi. Klasicistično svetišče je v času sovjetske okupacije v petdesetih letih prejšnjega stoletja služilo kot umetniška galerija in kot avtomobilska delavnica.

Vir: Kathpress
Foto: Vatican Media