Papež Frančišek se je včeraj srečal s predstavniki krščanskih Cerkva, judovstva, islama in drugih verskih skupnosti, ki so se minuli torek udeležili slovesne umestitve novega Petrovega naslednika. Kot poroča Radio Vatikan, je v govoru izpostavil, da se katoliška Cerkev zaveda pomembnosti pospeševanja prijateljstva in spoštovanja med ljudmi različnih verskih izročil, kar potrjuje tudi delo Papeškega sveta za medverski dialog. Cerkev se zaveda odgovornosti, ki jo imamo vsi do našega sveta, do celotnega stvarstva, ki ga moramo ljubiti in varovati. »Veliko lahko naredimo za dobro revnega, slabotnega in trpečega, ter spodbujamo pravičnost, spravo in ohranjanje miru,« je zatrdil papež Frančišek. Nadaljeval je, da je predvsem potrebno v svetu ohranjati živo žejo po absolutnem ter ne dopustiti, da bi prevladal pogled na človeško osebo, ki človeka omejuje na to, kar proizvaja, in to, kar troši. To je namreč ena najnevarnejših pasti našega časa.

Papež je spomnil, da je bilo v bližnji preteklosti povzročenega mnogo nasilja, ko se je poskušalo odstraniti Boga in božansko iz človeškega obzorja. Opozoril je na pomen pričevanja v naših družbah o izvorni odprtosti za presežno, ki obstaja v srcu človeka. V tem se po papeževih besedah Cerkev čuti blizu tudi tistim moškim in ženskam, ki četudi ne pripadajo nobenemu verskemu izročilu, iščejo resnico, dobroto in lepoto Boga, in ki so naši dragoceni zavezniki v zavzemanju in zaščiti človekovega dostojanstva, v gradnji mirnega sobivanja in skrbne zaščite stvarstva.

Papež Frančišek je spomnil tudi na leto vere, ki ga je Benedikt XVI. razglasil ob 50. obletnici začetka drugega vatikanskega cerkvenega zbora ter tako ponudil nekakšno romanje proti tistemu, kar je za vsakega kristjana bistveno: osebni odnos z Jezusom Kristusom, Božjim Sinom, umrlim in vstalim za naše zveličanje. Ravno v želji po oznanjevanju tega zaklada vere, ki je trajno veljaven, je srce koncilskega sporočila, je zatrdil papež. Brate in sestre v Kristusu – kot je naslovil pripadnike drugih krščanskih Cerkva in cerkvenih skupnosti – je povabil, naj se čutijo tesno pridruženi Jezusovi molitvi med zadnjo večerjo in njegovemu pozivu, da bi bili vsi eno. »Usmiljenega Očeta prosimo, da bi živeli v potrpežljivosti to vero, ki smo jo prejeli v dar na dan našega krsta, in da bi o njej lahko svobodno, veselo in pogumno pričevali,« je dejal Frančišek in dodal, da bo to tudi najboljši način služenja za edinost med kristjani, služenje upanja za svet, ki je še vedno zaznamovan z ločitvami, nasprotovanji in tekmovanjem. Tako bomo bolj zvesti njegovi volji, v mislih, besedah in dejanjih, in bomo bolj stopali po poti proti edinosti. Pri tem je papež Frančišek zagotovil svojo trdno pripravljenost, da nadaljuje pot ekumenskega dialoga.

Posebej se je tudi obrnil na predstavnike judovskega naroda, s katerim kristjane povezuje posebna duhovna vez. Kristusova Cerkev namreč priznava, da se začetki njene vere in izvolitve, v skladu z Božjo skrivnostjo zveličanja, nahajajo že pri patriarhih, Mojzesu in prerokih. Papež je izrazil željo, da bi se bratski dialog med katoliško Cerkvijo in judovsko skupnostjo, ki je že obrodil sadove, prav tako nadaljeval. Frančišek je pozdravil tudi predstavnike drugih religij, predvsem muslimane, ki častijo in molijo edinega, živega in usmiljenega Boga.

Avdience so se med drugim udeležili častni poglavar pravoslavja patriarh Bartolomej I., armenski katolikos Karekin II., ter predstavniki drugih orientalskih Cerkva. Moskovski patriarhat je zastopal metropolit Hilarion, anglikansko delegacijo pa je vodil nadškof John Sentamu. V imenu Svetovne luteranske zveze je v Rim pripotoval škof Munib Younan anwesend, v imenu Skupnosti reformiranih Cerkva pa njen predsednik Jerry Pillay. Veliki rabinat v Izraelu je zastopal rabin David Rosen.

Foto: news.va