Papež Benedikt XVI. je včeraj med slovesnim konzistorijem imenoval dvaindvajset novih kardinalov. Med slovesnostjo v vatikanski baziliki sv. Petra je novim članom kardinalskega zbora podelil znamenja njihovega dostojanstva, rdeči biret in kardinalski prstan, ter vsakemu dodelil naslovno cerkev v Rimu. S četrtim konzistorijem v času pontifikata Benedikta XVI. se je število članov kardinalskega zbora povišalo na dvesto trinajst, izmed katerih je sto petindvajset ‘papeških volilcev’, torej kardinalov, mlajših od osemdeset let. Člani kardinalskega zbora prihajajo iz enainsedemdesetih držav. Stodevetnajst jih je iz Evrope, enaindvajset iz Severne Amerike, dvaintrideset iz Latinske Amerike, sedemnajst iz Afrike, dvajset iz Azije in štirje iz Oceanije.

Z imenovanjem novi kardinali postanejo člani rimske Cerkve pod vodstvom papeža, ki pa ‘tesno sodeluje z vesoljno Cerkvijo’, je sveti oče poudaril v svojem nagovoru. Pri tem morajo cerkveni dostojanstveniki upoštevati poslanstvo, težave in pastoralna merila celotne Cerkve.

Naloga novih kardinalov je ‘Cerkvi služiti z ljubeznijo in veljavnostjo, z jasnostjo in modrostjo učiteljev, z močjo in trdnostjo pastirjev, z zvestobo in pogumom mučencev’. Ko jim je dodeljen naslov ene izmed rimskih cerkva, so s tem v polnosti vključeni v sodelovanje s Petrovim naslednikom pri vodenju vesoljne Cerkve. Tako se ne povežejo na novo in tesneje le s svetim očetom, temveč tudi s skupnostjo vernikov po vsem svetu. Postati morajo ‘izredni služabniki Cerkve, ki se v svojem služenju in poslanstvu Cerkvi in svetu ravnajo le po Kristusu, tudi če je to v nasprotju z logiko in svetom’. Kardinalski prstan naj jih pri tem spominja na oba apostola, ki sta za Kristusa pričevala vse do mučeniške smrti v Rimu.

Po papeževem nagovoru so novi kardinali izpovedali svojo vero in obljubili zvestobo ter pokorščino svetemu očetu. Zatem so posamično pokleknili pred svetim očetom, ta pa jim je podelil kardinalski biret, jim nataknil kardinalski prstan z vgravirano podobo Petra in Pavla, izročil bulo o imenovanju ter jim podelil naslovno cerkev. Najprej je pristopilo deset kardinalov rimske kurije, sledilo je osem nadškofov večjih škofij, med njimi iz Toronta, Prage, Utrechta, Firenz, New Yorka in Berlina.

Kot navaja Radio Vatikan, so novi kardinali v katoliški Cerkvi:
1. Msgr. FERNANDO FILONI, prefekt Kongregacije za evangelizacijo narodov (Italija);
2. Msgr. MANUEL MONTEIRO DE CASTRO, veliki penitenciarij (Portugalska);
3. Msgr. SANTOS ABRIL Y CASTELLÓ, nadžupnik papeške bazilike Svete Marije Velike (Španija);
4. Msgr. ANTONIO MARIA VEGLIÒ, predsednik Papeškega sveta za pastoralo migrantov in potujočih (Italija);
5. Msgr. GIUSEPPE BERTELLO, predsednik Papeške komisije za državo, mesto Vatikan in predsednik vatikanskega governatorata (Italija);
6. Msgr. FRANCESCO COCCOPALMERIO, predsednik Papeškega sveta za zakonodajna besedila (Italija);
7. Msgr. JOÃO BRAZ DE AVIZ, prefekt vatikanske Kongregacije za ustanove posvečenega življenja in družbe apostolskega življenja (Brazilija);
8. Msgr. EDWIN FREDERIK O'BRIEN, prvi veliki mojster viteškega reda božjega groba v Jeruzalemu (ZDA);
9. Msgr. DOMENICO CALCAGNO, predsednik Uprave premoženja apostolskega sedeža (Italija);
10. Msgr. GIUSEPPE VERSALDI, predsednik Prefekture za ekonomske zadeve pri Svetem sedežu (Italija);
11. Njegova blaženost GEORGE ALENCHERRY, veliki nadškof Ernakulam-Angamalya sirsko-malabarskega obreda (Indija);
12. Msgr. THOMAS CHRISTOPHER COLLINS, torontski nadškof (Kanada);
13. Msgr. DOMINIK DUKA, praški nadškof (Češka);
14. Msgr. WILLEM JACOBUS EIJK, ultrechtski nadškof (Nizozemska);
15. Msgr. GIUSEPPE BETORI, firenški nadškof (Italija);
16. Msgr. TIMOTHY MICHAEL DOLAN, newyorški nadškof (ZDA);
17. Msgr. RAINER MARIA WOELKI, berlinski nadškof (Nemčija);
18. Msgr. JOHN TONG HON, hongkonški nadškof (Kitajska).

Nevolivci:
1. Njegova blaženost LUCIAN MUREŞAN, veliki nadškof Făgăraşa in Albe Iulie (Romunija);
2. Msgr. JULIEN RIES, duhovnik namurske škofije ter profesor zgodovine religij na Katoliški univerzi v Louvainu (Belgija);
3. P. PROSPER GRECH, O.S.A., upokojeni profesor različnih rimskih univerz ter svetovalec pri Kongregaciji za verski nauk (Malta);
4. P. KARL BECKER, D.J. upokojeni profesor na Papeški univerzi Gregoriani ter dolgoletni svetovalec pri Kongregaciji za verski nauk (Nemčija).