Papež Janez Pavel II. je Slovenijo prvič obiskal 17. maja 1996, drugič pa 19. septembra 1999. V okviru prvega obiska, ki je potekal pod geslom Oče, potrdi nas v veri, je obiskal tri tedanje (nad)škofije: Koper, Ljubljano in Maribor. Srečal se je z vodilnimi predstavniki političnega in verskega življenja, redovnimi predstojnicami in predstojniki, verniki in številnimi mladimi iz domovine, zamejstva in tujine.

Andrej Šter in Janez Gril, člana pripravljalnega odbora, na pogovornem srečanju o obisku papeža Janeza Pavla II. leta 1996 v Sloveniji. Foto: Ivo Žajdela

Tednik Družina je bil v času obiska tri dni dnevnik

Sveti papež Janez Pavel II. je s svojim obiskom pred 30 leti močno zaznamoval našo, takrat komaj pet let staro državo Slovenijo. V času priprave na obisk in še potem so se dogajale lepe in edinstvene stvari. Izjemno vlogo je imel tudi tednik Družina, a ne le z vsebinami, v času obiska je bil tri dni dnevnik, temveč s številnimi pobudami.

Družina je v Galeriji Družina v Ljubljani v petek, 15. maja 2026, pripravila srečanje s pogovornim večerom v spomin na 30. obletnico obiska svetega papeža Janeza Pavla II. v Sloveniji.

Nekaj utrinkov smo zbrali in obudili na razstavljenih fotografijah in plakatih v prostorih Družine. V pogovorih so se vodilni akterji obiska, ki so se s papežem tudi osebno, srečali vsak iz svojega zornega kota spominjali, kako smo doživljali tiste dneve, blagoslovljene za vso Slovenijo ter prežarjene s tolikimi spodbudami in spoznanji, smernicami, čustvi.

Andrej Šter in Janez Gril, člana pripravljalnega odbora, na pogovornem srečanju o obisku papeža Janeza Pavla II. leta 1996 v Sloveniji. Foto: Ivo Žajdela

Svetovno pomembna osebnost nas je tri dni nagovarjala v slovenščini

Prva gosta pogovornega večera sta bila dr. Janez Gril in Andrej Šter, člana pripravljalnega odbora. Andrej Šter je najprej dejal, da se najbolj spominja sodelovanja, vseh, ki so sodelovali pri pripravi ter spremljanju obiska, in vseh je bilo zelo veliko, od pripadnikov Cerkve do predstavnikov civilne oblasti. Po njegovem mnenju je bil ta obisk izmoljen, tudi z pobožnostmi v ljubljanski stolnici. Poudaril je, da se je vse pri tem obisku izteklo na najboljši način in da so bili na koncu vsi zelo zadovoljni. Spomnil nas je, da nas je takrat svetovno pomembna in znana osebnost tri dni nagovarjala v slovenščini.

Janez Gril Foto: Ivo Žajdela

Obisk je pokazal, da če Slovenci hočemo, potem tudi zmoremo sodelovati

Dr. Janez Gril se spominja, da je pred obiskom zanimanje za papeža oziroma njegov obisk rastlo iz ure v uro. V civilni družbi je bila namreč najprej rezerva do tega dogodka, ki pa je plahnela. »Stanje in razpoloženje se je spremenilo v treh dneh iz zadržanega do navdušenja.« Spomnil je, da je ta obisk pokazal tudi na to, da če Slovenci hočemo, potem tudi zmoremo sodelovati. Spomnil je tudi, da so priprave na papežev obisk trajale dalj časa, šlo je za proces, saj smo nanj čakali več let, in zgodil se je, »ko smo že skoraj obupali«. Meni, da je papež prišel k nam v tem, da je bil Poljak in Slovan. Poznal je našo zgodovino. Tudi Janez Gril je poudaril, da je pri tem obisku sodelovalo zelo veliko ljudi.

Kardinal dr. Franc Rode, ki je papeža spremljal na poti iz Vatikana in nazaj. Foto: Ivo Žajdela

Slovenska Cerkev je takrat pokazala svojo najboljšo podobo

Kardinal dr. Franc Rode, ki je papeža spremljal na poti iz Vatikana in nazaj, se je najprej spominjal občutkov, ko so se z letalom in papežem v njem spuščali na brniško letališče: presenečeni so bili nad lepoto Slovenije. Po njegovem je bil ta papež toplega značaja, pristopa in besede. Njegov obisk Slovenije je pustil pri njem lepe spomine.

Dejal je, da so bili presenečeni nad množicami, ki so prišle na srečanje s papežem. Slovenska Cerkev je, kot je dejal, takrat pokazala svojo najboljšo podobo. Obisk je bil organizacijsko odličen, brezhiben.

Vprašal se je, če se sploh zavedamo, kakšno promocijo nam je papež naredil v svetu s tem obiskom. Bilo je veliko novinarjev iz sveta in vsi so o tem lepo poročali. Tudi zanj je bil višek obiska Postojna. Srečanje z mladino tam ga je zelo prevzelo. Ta je tam zelo lepo nastopila, še posebej s petjem.

Kardinal dr. Franc Rode. Foto: Ivo Žajdela

»Če ne bi imel toliko dobrih sodelavcev, bi težko opravil delo ceremoniala«

Franci Petrič, takratni odgovorni urednik Družine ter ceremonier srečanja v ljubljanski stolnici in maše v Stožicah, se je najprej spomnil, kako zelo veliko je bilo priprav na ta obisk. Izpostavil je odlične sodelavce na Družini. »Če ne bi imel toliko dobrih sodelavcev, bi težko opravil delo ceremoniala.«

Tudi on je spomnil na duhovno pripravo pred obiskom, ki se mu je zdela najvažnejša. Na tri osrednje kraje papeževega obiska je prišlo kar 300.000 slovenskih katoličanov. To je tisto, kar je posebej pomembno. Za takšno množičnost so bili pomembni tudi predavatelji, ki so pred obiskom po župnijah vernikom predstavljali pomen papeževega obiska.

Franci Petrič, takratni odgovorni urednik Družine ter ceremonier srečanja v ljubljanski stolnici in maše v Stožicah. Foto: Ivo Žajdela

Bil je pobudnik za nova vrat v ljubljanski stolnici

Povedal je, da so v zadnjih tednih priprav poskrbeli, da bi papežev obisk predstavili v čim bolj slovenskem vzdušju. Dejal je tudi, da je bil pobudnik za nova vrat v ljubljanski stolnici. Na njih sta upodobljeni slovenska in ljubljanska zgodovina, 1.250 let krščanstva na Slovenskem. Razkril je, kako je delo potekalo, od pobude in prvih načrtov, do končne izvedbe, vrata sta izdelala dva kiparja. Ob tem se je vprašal: »Vrata stojijo, sli stoji tudi spomenik slovenski državi?!«

Za potrebe papeževega obiska je napisal 1.250-letno zgodovino krščanstva na Slovenskem, prvotno, da se je lahko papež pred obiskom seznanil z njo, kasneje pa so jo prevedli v več svetovnih jezikov.

Spomin tudi na sramotilni »spomenik« pred nadškofijo

Povedal je tudi, da so nova vrata ljubljanske stolnice, ki so ves čas ena pomembnih postaj turističnih vodičev pri vodenju turistov po Ljubljani, nastajala ob spominu na prejšnji komunistični režim, ko je dolgo pred stolnico in nadškofijo stal tako imenovani sramotilni steber. Režim ga je postavil v spomin na demonstrantke med drugo svetovno vojno, ki da so pred škofijo od škofa Rožmana zahtevale, da posreduje pri Italijanih za izpustitev zaprtih ljudi v taboriščih, ki pa da jih ni uslišal.

Petrič je spomni, da je ob demokratizaciji, leta 1988, prišlo do oblikovanja posebne komisije, kjer so razpravljali o tem »spomeniku«. Zgodovinarji so ugotovili, da je šlo za lažen spomenik, saj ni bilo pred škofijo nobenih ženskih demonstracij, ne zahtev škofu, k njemu je prišla le delegacija, ki ga je prosila za posredovanje pri Italijanih, kar je tudi storil, kot tudi že pred tem. Takrat so »spomenik« odpeljali v restavriranje, na njem je bil tudi odlomljen znameniti prst, ki je kazal na nadškofijo in obtoževal škofa. »Spomenika« potem niso več vrnili pred stolnico in nadškofijo.

Franci Petrič. Foto: Ivo Žajdela

Papežev obisk nam je dvignil samozavest, dal nam je pogum

Franci Petrič je tudi povedal, da so za papežev obisk izbrali najboljše pevske zbore in najboljše pritrkovalce. Spomnil je tudi na cvetje in okrasitev, in vse so ljudje opravili zastonj.

Dejal je, da tega obiska ne bi bilo, če ne bi imeli v Rimu Štefana Faleža, ki je odločilno pripomogel k temu dogodku. Zanj je bil papež Janez Pavel II. zavetnik Slovenije. Njegov obisk nam je dvignil samozavest, dal nam je pogum.

Pogovorno srečanje je vodila Manica Ferenc. Foto: Ivo Žajdela

Mašno vino, ki so ga pridelali za papežev obisk

Srečanje sta oplemenitila tudi predstavnika vinarske družine Vrecl iz Zgornjih Hoč. Predstavil je mašno vino, ki so ga pridelali za papežev obisk in ga pridelujejo še danes, že tretja generacija. Za to vino je bila izdelana tudi posebna etiketa, ki je prav tako nastala na Družini.

O obisku papeža Janeza Pavla II., v Sloveniji, Družina, 16. 5. 2021Saša Bojc, Tanja Jaklič, Obisk, ki je Slovenijo postavil na Zahod, papež Janez Pavel II., Delo, 16. 5. 2026

Jože Košnjek, Dan spominov in hvaležnosti, papež Janez Pavel II., obisk v Sloveniji 1996, Brezje, Gorenjski glas, 22. 5. 2026

1/9