Papež Frančišek je včeraj v tradicionalno avdienco v začetku novega leta sprejel člane diplomatskega zbora, akreditirane pri Svetem sedežu. V nagovoru je kritično obsodil zahodne družbe, da na družino gledajo »kot na zastarelo institucijo«. Nujno bi bilo »sprejeti učinkovite politične ukrepe v prid družini«, kajti brez njih »ne bo družbe, ki bi bila dorasla zahtevam prihodnosti«. Družina je »skupnost zveste in neminljive ljubezni, ki združuje moškega in žensko«, je dejal Frančišek.



Novoletni nagovor diplomatom velja za enega najpomembnejših papeževih govorov v letu. Tokrat se je sveti oče osredinil na splošno tolmačenje človekovih pravic. Ko katoliška Cerkev govori o človekovih pravicah, to zanjo pomeni predvsem spoštovanje dostojanstva slehernega človeka, ki je hoten in ustvarjen od Boga ter po njegovi podobi in podobnosti«. S krščanskega vidika torej obstaja »pomembna povezava med sporočilom evangelija in priznanjem človekovih pravic v skladu z duhom avtorjev Splošne deklaracije človekovih pravic, ki so jo Združeni narodi sprejeli pred sedemdesetimi leti, 10. decembra 1948. Skrčen pogled na človeško osebo namreč »odpre pot za širjenje nepravičnosti, družbene neenakosti in korupcije«.

Frančišek je kritično pripomnil, da se je po »družbenih nemirih leta 1968 postopoma preoblikovala interpretacija nekaterih pravic, tako da je vključila številne »nove pravice«, ki pa so si neredko med seboj v nasprotju. »Na določen način obstaja paradoksna nevarnost, da se v imenu človekovih pravic uvajajo »moderne oblike ideološke kolonizacije močnejših in bogatejših na škodo najrevnejših in najšibkejših«. Prav tako ni primerno izročil posameznih narodov imeti za pretvezo, da opuščamo spoštovanje temeljnih pravic, ki jih postavlja Splošna deklaracija.

Papeža boli, ko ugotavlja, da so po sedemdesetih letih številne temeljne pravice še vedno kršene, »predvsem pravica do življenja, svobode in nedotakljivosti vsake človeške osebe«. Ne kršijo jih samo vojne in nasilje, ampak v našem času obstajajo tudi bolj prefinjene oblike, kot so splav, evtanazija in trgovina z ljudmi.

Tudi stare ljudi pogosto »zavržemo«, predvsem, če so bolni in nanje gledamo kot na breme. Ženske morajo velikokrat trpeti nasilje in zatiranje v krogu lastne družine, ali pa postanejo žrtve trgovine z ljudmi. Braniti pravico do življenja pomeni tudi dejavno delati za mir, je poudaril Frančišek v luči sporov, ki se netijo v številnih predelih sveta: med drugim v Koreji, Iraku, Južnem Sudanu, Siriji, Jemnu, Afganistanu, Kongu, Nigru, Ukrajini in Venezueli. Nujno potrebna je »volja za dialog« pri vseh sprtih straneh.

Sveti sedež je prepričan, »da se morebitni spori med narodi ne smejo nikoli reševati s poseganjem po orožju, ampak s pogajanji«, je papež navedel besede svojega predhodnika papeža Janeza XXIII. (1958-63) iz okrožnice Mir na zemlji. Širjenje vedno bolj izpopolnjenega orožja spore še spodbuja »in povzroča ogromne stroške na človeški in materialni ravni«. Jasno je treba poudariti, da je v današnji jedrski dobi nedopustno misliti o vojni kot sredstvu pravičnosti.

Papež je v nagovoru diplomatom pozval k umiritvi spora na Bližnjem vzhodu. Preveriti je treba vsako pobudo, da bi se izognili zaostritvi spora, obenem pa si je treba skupaj prizadevati za spoštovanje status quo v Jeruzalemu, ki je sveto mesto za kristjane, jude in muslimane. Po sedemdesetih letih spopadov je nujno treba poiskati politično rešitev dveh neodvisnih držav znotraj mednarodno priznanih meja.

Sveti oče je spregovoril tudi o temi beguncev in migrantov in ob tem predvsem poudaril obojestransko pravico in dolžnost za njihovo vključevanje v družbo. »Kdor nekoga sprejme, mora spodbujati njegov celostni razvoj«, je dejal papež. Obenem pa morajo begunci in migranti nujno prevzeti in spoštovati »pravila in predpise države, ki jim nudi zatočišče«. Vatikan se »ne bo vmešaval v odločitve, ki pripadajo posameznim državam«. Dolžnost Cerkve pa je pozivati k načelom človeškosti in bratstva«. Frančišek je ob tem spomnil na poslanico ob letošnjem svetovnem dnevu miru, v kateri je zapisal, da so »sprejemanje, zaščita, pospeševanje in vključevanje podporni stebri pri ravnanju z begunci«.

V sklepnem delu nagovora je sveti oče vlade po svetu spodbudil k spoštovanju Pariškega podnebnega sporazuma, kajti skrb za naš planet je »posebej pereča dolžnost« vsakega posameznika. Vsi, ki danes živimo, moramo prevzeti skupno odgovornost, da bomo prihodnjim rodovom zapustili lepši in življenja vrednejši svet.

Vir: Kathpress / Radio Vatikan
Foto: RV / EPA