Od 69-letnega Leona XIV., ki je rojen v Chicagu, po izobrazbi pa je matematik in izvedenec za kanonsko pravo, se zdaj pričakuje, da bo nekako prevetril z različnimi škandali zaznamovane vatikanske finance, pri čemer naj bi se opiral na svoje izkušnje v dolgoletni vlogi avguštinskega predstojnika.

Kot Business Standard piše na svoji spletni strani, je Robert Prevost na položaju škofa v Peruju pogosto iskal rabljene avtomobile, ki jih lahko poceni odkupil in sam popravil za uporabo v župnijah v svoji škofiji. Avtomobilov, ki so imeli večje okvare, se je lotil s pomočjo video navodil, objavljenih na platformi YouTube, ter se sproti učil avtomehaničnih spretnosti, kar kaže na njegovo iznajdljivost in pripravljenost, da tudi sam »zaviha rokave«.

Ali bo Leonu XIV. uspelo spremeniti finančno kulturo Svetega sedeža, utrditi reforme, ki jih je začel papež Frančišek, in prepričati darovalce, da bo njihov denar dobro in koristno porabljen?

Pred velikanskim izzivom

Tovrstna miselnost, da je »človek zadovoljen z manj in da čim več stvari popravi oz. uredi sam«, bi Prevostu lahko odlično služila tudi na papeškem položaju, menijo pri omenjenem časniku. Leon XIV. se bo namreč v svojem pontifikatu soočal z enim večjih izzivov Petrovega naslednika: s kroničnim strukturnim primanjkljajem Svetega sedeža v višini od 50 do 60 milijonov evrov, s primanjkljajem pokojninskega sklada v višini 1 milijarde evrov in vedno nižjimi darovi – vse skupaj pa predstavlja nekakšno bivanjsko grožnjo osrednji »vladi« Katoliške Cerkve, ki v letošnjem letu beleži skoraj poldrugo milijardo članov.

Kot matematik, izvedenec za kanonsko pravo in dvakratni predstojnik svojega reda na globalni ravni Leon XIV. verjetno zna brati bilance stanja in razumeti zapletene vatikanske finance, ki so že dlje časa predmet številnih škandalov. Drugo vprašanje pa je, tako Business Standard, ali mu bo uspelo spremeniti finančno kulturo Svetega sedeža, utrditi reforme, ki jih je začel papež Frančišek, in prepričati darovalce, da bo njihov denar dobro in koristno porabljen.

Leonu v prid naj bi govorilo dejstvo, da je Američan. FOTO: Vatican Media

Omajano zaupanje

Leonu v prid naj bi govorilo dejstvo, da je Američan. Ameriški darovalci že vrsto let predstavljajo sistem gospodarskega vzdrževanja Svetega sedeža, saj financirajo vse, od papeških človekoljubnih projektov v tujini do obnove bazilike sv. Petra v samem Vatikanu. Izvolitev Leona XIV. za prvega »ameriškega« papeža je tamkajšnje katoličane navdala z upanjem, saj so mnogi med njimi po letih neprekinjenih zgodb o slabem upravljanju, korupciji in škandalih že obupali nad darovi za Vatikan. Pogovori z vodilnimi katoliškimi zbiralci sredstev, človekoljubi in izvedenci za cerkveno upravo danes kažejo precejšnjo mero navdušenja nad novim vodstvom.

Izvolitev Američana na papeški položaj utegne spodbuditi večje zaupanje, da bo za vsak darovani denar poskrbljeno po ameriških načelih, predvsem tistih o smotrnem upravljanju in preglednosti, meni Roger Landry, direktor ameriške izpostave Papeških misijonskih družb, ki je izrazil upanje, da bo ameriška velikodušnost v Vatikanu še najprej cenjena in da bodo z darovi primerno ravnali. Posebej v zadnjem času žal ni bilo vedno tako.

Papež Frančišek je na področju financ pustil nekaj nedokončanih poslov in po mnenju nekaterih darovalcev njegov uspeh ni ravno pozitiven.

Reforme in nedokončani posli

Papež Frančišek je v svojem 12-letnem pontifikatu sicer dosegel napredek na področju vatikanskih financ, predvsem na regulativnem področju. S pomočjo pokojnega avstralskega kardinala Georgea Pella je ustanovil tajništvo za ekonomijo ter posvetovalno telo, ki ga sestavljajo duhovniki in laični izvedenci, za nadzor vatikanskih financ, in se je boril za to, da bi birokracija, v kateri so prevladovali Italijani, ustrezala mednarodnim računovodskim in proračunskim merilom.

Frančišek je odobril prelomni, čeprav zelo problematični, sodni proces glede korupcije zaradi spodletele naložbe v nepremičnine v Londonu, ki se je zaključil z obsodbo nekoč vplivnega italijanskega kardinala Angela Becciuja, obenem pa kaznoval vatikansko državno tajništvo, ki je dopustilo sklenitev londonskega dogovora, tako da mu je odvzel možnost upravljanja lastnega premoženja.

Kljub dolgoletnemu zategovanju pasu in zamrznitvi zaposlovanja je Frančišek Vatikan zapustil v razmeroma hudi finančni stiski.

Toda Frančišek je pustil nekaj nedokončanih poslov in pod črto njegov uspeh, vsaj po mnenju nekaterih darovalcev, ni ravno pozitiven, piše Business Standard. Kritiki ob tem omenjajo Pellova neuspešna prizadevanja za reforme in odpustitev prvega generalnega revizorja Svetega sedeža, ki je bil po lastnih besedah odstavljen zato, ker je odkril preveč finančnih nepravilnosti.

Kljub dolgoletnemu zategovanju pasu in zamrznitvi zaposlovanja je Frančišek Vatikan zapustil v razmeroma hudi finančni stiski: osrednji denarni sklad, ki financira proračunske primanjkljaje, imenovan Petrov novčič, je skoraj izčrpan, povedo uradniki. Primanjkljaj pokojninskega sklada v višini milijarde evrov, na katerega je kardinal Pell opozarjal že pred desetletjem, ostaja nerešen, čeprav je Frančišek načrtoval reforme. Strukturni primanjkljaj se nadaljuje, saj je Sveti sedež v letu 2023 sodeč po zadnjem finančnem poročilu zabeležil primanjkljaj v višini 83,5 milijona evrov. Bo novi papež lahko učinkovito ukrepal zoper to?

Po besedah ljudi, ki nekdanjega škofa in predstojnika Prevosta dobro poznajo, se novi papež živo zanima za probleme sodobnega sveta in ima zelo dober občutek za številke.  FOTO: Vatican Media

Novi papež »razmišlja kot matematik«

Frančišek je Robertu Prevostu leta 2014 zaupal vodenje škofije Chiclayo v Peruju. Tamkajšnji prebivalci in duhovniki pravijo, da je dosledno zbiral sredstva, hrano in druge življenjsko pomembne dobrine za najpotrebnejše, kar pomeni, da dobro ve, kako v obdobju stiske zbirati denar in ga modro porabiti. Škof Prevost je podpiral območno Karitas v Chiclayu, v župnijah pa je spodbujal ustanovitev »prehranskih bank«, ki so sodelovale s krajevnimi podjetji pri razdeljevanju darovane hrane.

Leta 2019 je škof Prevost na obrobju Chiclaya odprl zavetišče sv. Vincencija Pavelskega za nastanitev obupanih venezuelskih migrantov, ki so pobegnili pred gospodarsko krizo v svoji domovini. Migranti se ga še vedno spominjajo, ne le zato, ker je njim in njihovim otrokom pomagal najti streho nad glavo, temveč tudi zato, ker jim je prinesel žive piščance, ki jih je dobil od darovalca.

Novi papež »razmišlja kot matematik« in natančno ve, kako opraviti določeno delo.

Med koronaepidemijo je škof Prevost organiziral kampanjo za zbiranje sredstev za izgradnjo dveh obratov za pridobivanje kisika, da bi močno prizadetim prebivalcem lahko zagotovili življenjsko pomemben plin. Leta 2023, ko je območje poplavilo močno deževje, je osebno prinašal hrano v poplavljene kraje. V nekaj urah po njegovi izvolitvi na papeški položaj 8. maja letos so na družbenih omrežjih zaokrožili videoposnetki in fotografije škofa Prevosta v gumijastih škornjih, ki stoji sredi poplavljene ulice in pomaga prizadetim ljudem.

Kot pripovedujejo duhovniki v Peruju, novi papež »razmišlja kot matematik« in natančno ve, kako opraviti določeno delo. O njem pohvalno govorijo tudi člani avguštinskega reda, ko je kot njihov predstojnik nadziral finančne dejavnosti, proračunsko in naložbeno strategijo. Sedež reda v Rimu je sicer na prestižni lokaciji in nima proračunskih primanjkljajev, toda Prevost je na položaju predstojnika opazil potrebo po zbiranju sredstev za pomoč revnejšim provincam. Sodeloval je celo pri ustanovitvi sklada »Avguštinci v svetu«, s pomočjo katerega so med drugim financirali središče za rehabilitacijo nekdanjih otrok vojakov v Kongu.

Po besedah ljudi, ki nekdanjega škofa in predstojnika Prevosta dobro poznajo, se novi papež živo zanima za probleme sodobnega sveta in ima zelo dober občutek za številke. Dober obet, da bodo pod njegovim vodstvom v mirnejše vode zaplule tudi vatikanske finance.