Papež Leon XIV. je ob 80-letnici ustanovitve FAO poudaril, da je lakota »vedno aktualna drama«, ki zahteva skupno odgovornost vseh – vlad, mednarodnih organizacij, podjetij in posameznikov. »Kdor trpi lakoto, ni tujec. Je moj brat in moram mu nemudoma pomagati.«

Spomnil je na Agendo 2030 in opozoril, da cilj odprave lakote ni mogoč brez »resnične volje«, ne le obljub. Kljub napredku trpi zaradi lakote 673 milijonov ljudi, 2,3 milijarde pa si ne more privoščiti ustrezne prehrane. To je, kot je dejal, »kolektivni neuspeh, etični odklon, zgodovinska krivda«, posledica »brezsrčne ekonomije« in nepravične porazdelitve virov.

FOTO: Vatican Media

Papež je obsodil uporabo hrane kot orožja v vojnah: »Mednarodno humanitarno pravo brez izjeme prepoveduje napade na civiliste in sredstva, ki so bistvena za preživetje prebivalstva. Zdi se, da je vse to pozabljeno,« je dejal.

»Lakota ni človekova usoda, temveč njegova poguba,« je dejal in pozval k skupnemu boju: »Nihče ne sme ostati na obrobju neutrudnega boja proti lakoti. To je boj vseh.« Opozoril je na apatijo družbe in politično polarizacijo: »Ali lahko politični voditelji še naprej zapravljajo čas za hrupne prepire, medtem ko pozabljajo na tiste, ki bi jim morali služiti?«

Pozval je k preseganju sloganskih rešitev in k dejanskemu udejanjanju vrednot ter k združevanju »učinkovitih politik in usklajenih ukrepov«. »Poziv k skupni hoji v bratski slogi mora postati vodilno načelo, saj le s sodelovanjem lahko zgradimo pravično prehransko varnost.«

Izpostavil je vlogo žensk kot »tihih arhitektk preživetja« ter poudaril pomen multilateralizma, ki mora reševati resnične težave, ne pa vsiljevati rešitev »iz oddaljenih pisarn«. Opozoril je tudi na trpeče v Ukrajini, Gazi, na Haitiju in drugod: »Z opuščanjem svojih dejanj postanemo sokrivci pri spodbujanju krivice.«

Sklenil je z besedami, da poleg telesne obstaja tudi »lakota po veri, upanju in ljubezni«, ter pozval, naj »ne utrudimo se prositi Boga za pogum in moč, da bi nadaljevali delo za pravičnost«.