V svojem nagovoru, ki je v celoti objavljen na spletni strani Svetega sedeža, je poudaril, da mora vsaka resnična demokratična družba spodbujati svobodo misli, vesti in veroizpovedi, temeljne pravice. Izpostavil je tudi pomen podpore družinam, varovanja človeškega življenja od spočetja do naravne smrti, prizadevanj za mir ter odgovornega in etično nadzorovanega razvoja novih tehnologij in umetne inteligence.

Celoten govor papeža Leona XIV. v španskem parlamentu lahko preberete tukaj.

V ospredju zaščita človeškega življenja

Posebno pozornost je namenil zaščiti človeškega življenja. Poudaril je, da mora biti pravična družba zgrajena na priznavanju neodtujljivega in nedotakljivega človeškega dostojanstva, ki ne izvira iz odločitev države ali trenutnega družbenega soglasja, temveč ga presega.

Ob tem je nagovoril tudi tiste, ki nosijo odgovornost za oblikovanje zakonodaje in pravno urejanje družbenega življenja. Opozoril je, da lahko družbeno življenje ogroža »kultura zavržka«, o kateri je pogosto govoril že papež Frančišek. 

FOTO: Vatican Media

Spremljati, varovati in ljubiti najbolj krhka življenja

Ob tem je opozoril, da se družba ne more razvijati zdravo, če pozablja na najbolj ranljive: nerojene otroke, ostarele, bolne, tiste, ki trpijo v tišini, in tiste, ki so popolnoma odvisni od skrbi drugih. Poudaril je, da obramba življenja ni zgolj versko ali zasebno vprašanje, ampak civilizacijska naloga celotne družbe. Prav najšibkejši so prvi, ki občutijo posledice, ko je gotovost »zamegljena«.

»Vsako človeško življenje je treba priznati in varovati od spočetja do njegovega naravnega konca, v vseh okoliščinah njegovega obstoja. Ko je ta gotovost zamegljena, so najbolj ranljivi prve žrtve in zakon izgubi svoj najgloblji pomen: služiti in varovati vsakega človeka. Zaradi tega se moralna veličina naroda kaže predvsem v njegovi sposobnosti, da spremlja, varuje in ljubi tista življenja, ki so najbolj krhka,« je dejal papež.

Sveti oče je poudaril, da se resnična moralna veličina naroda kaže v tem, kako spremlja, varuje in ceni najbolj ranljive člane družbe. Opozoril je, da javno delovanje izgubi svojo usmeritev, kadar skupno dobro ne predstavlja več skupnega cilja, temveč prevladajo posamezni interesi, ki ne zmorejo varovati tistega, kar pripada vsem.

Družina povezuje generacije in ohranja vrednote

V nadaljevanju je izpostavil pomen družine, ki jo je označil za »primarno človeško resničnost in naravni temelj skupnosti«. Dejal je, da družina povezuje generacije ter ohranja vrednote in izkušnje, ki dajejo družbi notranjo trdnost. Podpora družini tako prispeva k duhovni in družbeni stabilnosti narodov.

»Družina bo vedno prva šola človeštva, kjer se človek prej kot kjerkoli drugje nauči osnovne slovnice skupnega življenja: sprejemanja življenja, skrbi za druge, odpuščanja, služenja in pripadnosti,« je poudaril. Po njegovih besedah k oblikovanju odgovornih generacij pomembno prispevajo tudi vzgojno-izobraževalne ustanove, kjer se mladi »naučijo iskati in ljubiti resnico, razmišljati o smislu življenja in dostojanstvu vsakega človeka«.

FOTO: Vatican Media

Tragična drama migracij

Papež se je dotaknil tudi migracij, kjer je opozoril, da so številni ljudje danes prisiljeni zapustiti svoje domove v iskanju miru, varnosti in boljše prihodnosti. Odločno je obsodil vsakršno diskriminacijo na podlagi narodnosti, etnične pripadnosti, vere, jezika ali družbenega in ekonomskega položaja. Takšno ravnanje po njegovih besedah pomeni resno kršitev načela enakega dostojanstva, ki pripada vsakemu človeku.

Po njegovem mnenju je treba migrantom omogočiti varne in zakonite poti, dostojno sprejetje ter možnosti vključevanja v družbo. Hkrati pa je poudaril, da imajo ljudje tudi pravico ostati v svoji domovini, pri čemer si moramo prizadevati, »da nihče ne bi bil prisiljen zapustiti svojega doma zaradi pomanjkanja miru, varnosti ali dostojnih življenjskih razmer, vključno z ekonomskimi neenakostmi in posledicami podnebne krize,« je dejal. 

Ob tem je opozoril na nevarne migracijske poti, na katerih številni ljudje postanejo žrtve tihotapcev in trgovcev z ljudmi. »Noben narod se ne more sam soočiti z izzivom te razsežnosti. Zato je nujno potreben usklajen, podporen in učinkovit odziv, ki bo sposoben zagotoviti zaščito, sprejem in resnične možnosti za integracijo migranti prihajajo.«

FOTO: Vatican Media

Mir ni politična izbira, temveč moralna nujnost

Velik del govora je namenil vprašanju miru. Ocenil je, da svet trenutno preživlja globoko duhovno in kulturno krizo, ki se kaže v naraščajoči polarizaciji, nezaupanju in nasilju.

Poudaril je, da mir ni zgolj politični cilj, temveč moralna nujnost. Po njegovem je mogoče trajen mir graditi le s spoštljivim dialogom, iskanjem resnice, spravo in medsebojnim spoštovanjem tudi, če pride do nesoglasij. »Vsaka vojna navsezadnje predstavlja boleč poraz sposobnosti pogajanja in tudi tiste skupne človeške zavesti, ki priznava vezi pravičnosti med narodi. Orožje lahko vsili začasno tišino, vendar nikoli ne more zgraditi pristnega in trajnega miru,« je dejal.

Opozoril je tudi na ponovno oboroževanje v različnih delih sveta, tudi v Evropi, ter poudaril, da resnična varnost ne temelji na orožju, ampak na pravičnosti, spoštovanju mednarodnega prava in politike ter pripravljenosti za dialog.

Papež opozoril na nevarnosti umetne inteligence v vojski

Papež je spregovoril tudi o novih tehnologijah in umetni inteligenci, zlasti o njihovi uporabi na vojaškem področju. Po njegovem mnenju je nujno zagotoviti strog etični nadzor nad razvojem takšnih sistemov. »Odločitve o življenju in smrti nikoli ne bodo prepuščene avtomatiziranim sistemom niti odstranjene iz moralne odgovornosti človeka,« je poudaril.

Vero mora država pravno varovati

V zadnjem delu nagovora je izpostavil pomen svobode mišljenja, vesti in veroizpovedi. Po njegovem gre za eno ključnih vprašanj vsake demokratične družbe. »Svoboda, na kateri je zgrajena sodobna država, če je pristna, priznava versko razsežnost človeške osebe, jo spoštuje in pravno varuje; ter zagotavlja, da vera ni razlog, zaradi katerega bi se moral človek odpovedati svojemu prispevku k družbi,« je dejal.

Ob tem je opozoril, da pristna sekularnost ne pomeni sovražnosti do vere. Verske skupnosti morajo imeti možnost prispevati k družbenemu življenju, ne da bi bile zaradi svojih prepričanj izrinjene na rob javnega prostora. »Vera se ne skuša vsiljevati s privilegiji ali prisilo, vendar je tudi ne smemo utišati, kot da bi bila nepomembna za javno življenje.«

Za vsakim zakonom stojijo ljudje

Posebej je omenil tudi zakramentalni pečat spovedi, ki jo katoliška cerkev razume kot del verske svobode: »Pravna zaščita, kot se na podoben način izvaja v nekaterih poklicih, pomeni ohranjanje svetega prostora notranje svobode, kjer lahko vernik odpre svojo dušo Bogu brez strahu pred zunanjimi pritiski, kot to priznavajo tudi mednarodne norme.«

Na koncu je španske poslance pozval, naj pri sprejemanju odločitev nikoli ne pozabijo, da za vsakim zakonom in politično odločitvijo stojijo konkretni ljudje. Španiji pa je zaželel, da ostane dežela srečevanja, kulture, solidarnosti in upanja ter da jo spremljajo mir, pravičnost in blaginja.