Papež je delegacijo sprejel ob prvi obletnici svojega obiska v Iraku in zbrane spodbudil, naj nadaljujejo po tej poti bratstva, saj je »dialog tudi najboljši protistrup za skrajništvo, ki predstavlja nevarnost za privržence vseh religij in resno grožnjo miru«.

Skrajništvo se zlahka ukorenini v okolju materialne, kulturne in izobraževalne revščine, hranijo pa ga krivice in negotove razmere, kot so tiste, ki jih ustvarijo vojne, je pojasnil Frančišek. Te vzroke, je zatrdil, je treba nujno odpraviti.

Papež Frančišek si ne predstavlja Iraka brez kristjanov.

Poleg tega je poudaril, »da si ne predstavlja Iraka brez kristjanov«. Kristjani skupaj z drugimi verniki v veliki meri prispevajo k posebni identiteti države. Gre za kraj, »čigar naloga je svetu prikazati mirno sobivanje različnosti na Bližnjem vzhodu in v svetu«. Zato je treba poskrbeti, »da bodo kristjani še naprej imeli občutek, kako je Irak njihova domovina, da tudi njim pripadajo državljanske pravice, in da so poklicani prispevati k deželi, kjer so od nekdaj živeli,« je spodbudil sveti oče.

Krščanstvo je v Iraku zakoreninjeno že od samih začetkov. Najpomembnejša cerkev v državi je kaldejsko-katoliška, pripada ji 67 odstotkov vernikov. Sledijo Vzhodna cerkev (20 odstotkov), Sirska pravoslavna in Sirska katoliška cerkev (skupaj 10 odstotkov) ter Armenska apostolska in Armenska katoliška cerkev. Nekaj vernikov pripada tudi drugim Cerkvam, recimo Rimsko-katoliški in Reformirani cerkvi.

Iraška ustava zagotavlja svobodo veroizpovedi, po drugi strani pa noben zakon ne sme biti v nasprotju z islamom.

Pred letom 2003 je v Iraku živelo okoli milijon kristjanov, njihovo število pa se je zaradi nasilja in državljanske vojne močno zmanjšalo. Danes v državi živi približno 200.000 do 400.000 kristjanov, večinoma v Bagdadu in na severu Iraka. Poleg kristjanov so tu še druge verske manjšine: Jazidi, Šabaki, Mandejci, Kakaji in Zoroastri. Iraška ustava zagotavlja svobodo veroizpovedi, po drugi strani pa noben zakon ne sme biti v nasprotju z islamom. V praksi to vedno znova vodi v težave in diskriminacijo manjšin, kajti kar okoli 98 odstotkov prebivalcev Iraka je muslimanov.