Simpozij o odnosu med mističnimi pojavi in svetostjo življenja je pripravil Dikasterij za zadeve svetnikov, poročajo vatikanski mediji. Po papeževih besedah gre za »eno najlepših razsežnosti verske izkušnje«, omenjeni simpozij pa je s poglobitvijo te teme prispeval k njenemu ovrednotenju ter osvetlil nekatere vidike, ki zahtevajo razločevanje.

»Cerkev že stoletja, tako s teološkim premišljevanjem kot pridiganjem in katehezami, priznava, da je v središču mističnega življenja zavedanje o zaupni združitvi ljubezni z Bogom,« tako Leon XIV. Ta milostni dogodek se kaže v sadovih, ki jih daje, v skladu z Gospodovimi besedami, »da vsako drevo spoznamo po njegovem sadu«.

Preberite tudi: V Italiji sodijo lažni »mistikinji«: Marijin kip ni točil krvavih solza

Pravi cilj je občestvo z Bogom

Mistika je torej opredeljena kot »izkušnja, ki presega zgolj racionalno znanje, ne po zaslugi tistega, ki jo doživlja, ampak zaradi duhovnega daru, ki se lahko izrazi na različne načine, tudi s povsem nasprotnimi pojavi, kot so svetla videnja ali gosta tema, trpljenje ali ekstaza«. Ti izredni dogodki pa ostajajo drugotnega pomena in niso bistveni v primerjavi s samo mistiko in svetostjo, je po navedbah vatikanskih medijev pojasnil papež: lahko so znamenja, v kolikor so posamezne karizme, toda pravi cilj vedno je in ostaja občestvo z Bogom.

Prav zato ti izredni pojavi, ki lahko zaznamujejo mistično izkušnjo, niso nujni pogoji za prepoznavanje svetosti vernika: če so navzoči, so namenjeni izgradnji celotne Cerkve. Pri preverjanju kandidatov za svetništvo pa je treba najbolj poudariti njihovo popolno in stalno skladnost z Božjo voljo, ki je razodeta v Svetem pismu in v živem apostolskem izročilu: to je najpomembnejše. Zato moramo ohranjati ravnovesje: tako kot postopkov za kanonizacijo ne smemo spodbujati na podlagi navzočnosti izrednih pojavov, moramo biti tudi pazljivi, da ne bi prihajalo do kaznovanja, če isti pojavi zaznamujejo življenje Božjih služabnikov, je udeležencem simpozija dejal papež.

Cerkveno učiteljstvo, teologija in duhovni avtorji so podali »merila za razlikovanje pristnih duhovnih pojavov« ... FOTO: Vatican Media

Najvišja popolnost je v popolni skladnosti naše volje z Božjo

Cerkveno učiteljstvo, teologija in duhovni avtorji so podali »merila za razlikovanje pristnih duhovnih pojavov«: »Da bi se izognili vraževerni utvari, je treba takšne dogodke presojati preudarno, s ponižnim razločevanjem in v skladu z naukom Cerkve,« tako Leon XIV. Papež je ob tem navedel sv. Terezijo Avilsko, ki je zapisala, da »najvišja popolnost ni v notranji sladkosti, velikih navdušenjih, videnjih in prerokbah, temveč v popolni skladnosti naše volje z Božjo, tako da trdno hočemo to, kar vemo, da je Njegova volja, ter z enakim veseljem sprejemamo tako sladko kot grenko, kakor to On hoče«.

»V središče razločevanja v zvezi s posameznim vernikom moramo postaviti sluh svetosti in preučiti njegovo popolno krepost kot izraz cerkvenega občestva in tesne združitve z Bogom,« je še dejal papež in sklenil, da so pri opravljanju te pomembne službe posebej tisti, ki delajo na področju postopkov za kanonizacijo, poklicani »posnemati svetnike in tako gojiti poklic, ki nas vse povezuje kot krščene, žive ude enega Božjega ljudstva«.