Papež Frančišek je včeraj dopoldne prispel na dvodnevni obisk v Bogarijo, kjer ga je ob prihodu v tamkajšnji predsedniški palači sprejel predsednik Rumen Radev. Sveti oče se je z bolgarskim voditeljem srečal že januarja 2017, ko je Radev s svojim severnomakedonskim kolegom Gjorgom Ivanovom obiskal Vatikan. Na letališču je papeža pričakal predsednik bolgarske vlade Bojko Borisov, otroci v narodnih nošah pa so mu izročili šopek rož. Tudi Borisov se je s Frančiškom že srečal leta 2017 v Vatikanu. Papež je nekaj dni pred odhodom bolgarski narod že pozdravil preko video sporočila.

Papežev prvi nagovor na bolgarskih tleh je bil namenjen tamkajšnjim politikom in diplomatom, voditelj Katoliške cerkve pa je v njem vse zbrane spodbudil k Evropi, odprti za raznolikost kultur. Bolgarijo je označil kot deželo z »starodavnimi krščanskimi koreninami, ki hranijo poklicanost k pospeševanju srečanja tako na tem območju kot v mednarodni skupnosti«. Bolgarija naj kot v preteklosti ostaja »prostor srečanja med mnogovrstnimi kulturami in civilizacijami, most med vzhodno in južno Evropo ter odprta vrata na Bližnji vzhod«. Frančišek je Bolgare posebej spodbudil k sprejemanju migrantov. Po papeževih besedah je Bolgarija zgled države, kjer na raznolikost, v spoštovanju specifičnih posebnosti, gledajo kot na priložnost in bogastvo in ne kot na razlog za nasprotovanje. Sveti oče je spomnil na slovanska apostola Cirila in Metoda, »sozavetnika Evrope« ter navdihovalca za rodoviten dialog med Cerkvami, državami in narodi.

Papež je izrazil zaskrbljenost, da je v preteklih desetletjih več kot dva milijona Bolgarov v iskanju možnosti za delo zapustilo svojo domovino, kar je privedlo do »demografske zime« ter izpraznitve številnih mest in vasi. Vlada bi si morala nenehno prizadevati, da bi mladim omogočila čim boljše možnosti za prihodnost v domovini. Po Frančiškovih besedah mlada generacija potrebuje ugodne pogoje, »da bo lahko vlagala svoje sveže energije ter načrtovala svojo osebno in družinsko prihodnost«.

Bolgarski predsednik Rumen Radev je v pozdravnem nagovoru svetemu očetu dejal, da Bolgarija zaradi »dramatične zgodovine, polne vojn in trpljenja«, dobro pozna vrednoto miru. Mir pa je mogoč le takrat, ko med religijami, narodnostmi in veroizpovedmi vladata človečnost in strpnost. Radev je poudaril, da rasno razlikovanje in sovraštvo do tujcev v bolgarski družbi nimata prostora. Grajenje mostov in ne zidov »je sporočilo našega časa«, je poudaril predsednik: »Graditi zidove je namreč preprosto, graditi mostove pa ne.«



Papež in bolgarski patriarh Neofit o ekumenizmu

Po nagovoru politikom in diplomatom se je sveti oče srečal z voditeljem bolgarske pravoslavne Cerkve, patriarhom Neofitom. V pogovoru je izrazil obžalovanje zaradi ločitve med Katoliško in pravoslavno cerkvijo in kljub razlikam spodbudil k tesnejšemu sodelovanju. Med področji, kjer je takšno sodelovanje mogoče, je naštel pričevanje preganjanih kristjanov, družbeno angažiranost in posredovanje vere mlajšim generacijam, spregovoril je tudi o »ekumenizmu krvi, ubogih in misijonov«. Patriarh Neofit je njegova pričakovanja malce zadušil, saj je poudaril, da se pri verskih vprašanjih »ne more in ne sme sklepati kompromisov«.

Odnos bolgarske pravoslavne Cerkve do drugih krščanskih skupnosti velja za precej težavnega. Patriarh Neofit je podprl papeževe izjave o evropskih krščanskih koreninah in svarilo pred naraščajočim preganjanjem kristjanov, kjer med Cerkvama ni posebnih razlik, pravoslavna Cerkev pa se veseli, kadar drugi verski voditelji delijo njeno mnenje, saj si z vsemi močmi prizadeva, da ne bi »dopuščala kompromisov v veri«. Da je Frančišek po »zgolj 17 letih« že drugi katoliški papež, ki je obiskal Bolgarijo, je Neofit ocenil kot »izraz spoštovanja do bolgarske pravoslavne Cerkve«.

Srečanja med papežem in patriarhom so se udeležili tudi člani svetega sinoda, najvišjega upravnega telesa tamkajšnje Cerkve, ki ji pripadata več kot dve tretjini celotnega prebivalstva.

Frančišek je poudaril, da »določene razlike v običajih niti najmanj ne motijo edinosti Cerkve. Pri razlikah v teoloških izjavah med vzhodno in zahodno Cerkvijo bi morali »večkrat govoriti o dopolnjevanju in ne o nasprotjih«. Papež je spomnil na redne letne obiske bolgarskih pravoslavnih delegacij v Vatikanu v zadnjih petdesetih letih, pa tudi na navzočnost bolgarskega pravoslavnega občestva v Rimu ter papeškega nuncija v Bolgariji: »Prepričan sem, da se bodo z Božjo pomočjo in s časom ti stiki uredili in bodo imeli pozitiven učinek na številne druge vidike našega dialoga.«

Če kristjani skupaj pričujejo o Kristusu in uvidijo svoje napake, »bi morda lahko znova odkrili veselje odpuščanja,« je dejal sveti oče. Tudi preganjani kristjani različnih veroizpovedi so med seboj »že združeni združeni v nebesih.

Medverska molitev brez krajevne Cerkve

Po srečanju s patriarhom Neofitom in svetim sinodom je papež Frančišek v tišini tiho molil pred stolico sv. Cirila in Metoda v stolnici sv. Aleksandra Nevskega, patriarhalni cerkvi bolgarske pravoslavne Cerkve. Pred baziliko se je srečal s predstavniki drugih Cerkva in nekrščanskih veroizpovedi, med njimi z duhovniki armenske Cerkve, judovstva in islama, ter skupaj z njimi zmolil opoldansko molitev, ki pa se ji niso pridružili patriarh Neofit in drugi predstavniki bolgarske pravoslavne Cerkve.

Papež je v nagovoru poudaril, da je Bolgarija sicer pravoslavna dežela, vendar je obenem tudi stičišče številnih veroizpovedi. Po njegovem mnenju bi morale različne verske skupnosti sprejeti »kulturo dialoga kot pot, skupno sodelovanje kot pravila vedenja in medsebojno razumevanje kot metodo in merilo. To je namreč »vsak dan bolj potrebno«.

Slovesno bogoslužje v središču bolgarske prestolnice

Včeraj popoldne je papež na Trgu princa Aleksandra v bolgarski prestolnici Sofiji obhajal slovesno nedeljsko bogoslužje, ki se ga je udeležilo več kot 12.000 vernikov – skoraj petina vseh bolgarskih katoličanov.

Sveti oče je v nagovoru pozval k novim začetkom, pripravljenosti na tveganje in zaupanju v Boga. Bog je Ljubezen, »ki se razdaja, ki kliče in preseneča«. Kristjani bi morali »odkriti, kaj je Gospod v preteklosti storil, da mi lahko z Njim bivamo v sedanjosti«. Bog je namreč »Gospod presenečenj«.

Papež je obenem posvaril pred nostalgijo, ki si želi vrnitev nečesa, kar smo nekoč želeli pustiti. Ob izkušnjah neuspeha, bolečine »in celo dejstva, da se stvari niso izkazale za takšne, kot smo upali, se vedno pojavi prefinjena in nevarna skušnjava, ki vabi v malodušje«.

Gospod pa ne čaka idealnih razmer ali razpoloženj, temveč jih ustvarja, je nadaljeval Frančišek. Pri tem se ne utrudi, ampak človeka vedno znova kliče in ga spodbuja, naj se ne boji tveganja. Bog uspe prekiniti naše »hromeče zaprtosti«, da lahko premagamo sum, nezaupanje in strah. Z Bogom lahko človek postane dejaven »v revoluciji ljubezni in služenja« ter premaga bolezni potrošniškega in površinskega individualizma.

Vir: Kathpress / Radio Vatikan
Foto: Vatican Media