Papež Frančišek je na konferenci o ljudski pobožnosti v Sredozemlju v svojem govoru poudaril pomen različnih izrazov vere kot sredstev za spodbujanje evangelizacije v vse bolj sekulariziranih družbah in skupnostih. Spomnil je, da je Sredozemlje, »zibelka mnogih visoko razvitih civilizacij«, v zgodovini služilo kot stičišče kultur, idej ter pravnih in institucionalnih okvirov, ki še naprej vplivajo na sodobni svet, in je kraj, kjer je dialog med Bogom in človeštvom dosegel vrhunec v učlovečenju Jezusa Kristusa.

Dialog med krščansko in posvetno kulturo

Dejal je, da je krščanska vera stoletja krojila življenja ljudstev. Danes pa ljudje postajajo »vse bolj brezbrižni« do Božje navzočnosti in njegove Besede, »zlasti v evropskih državah«. To pa ne bi smelo pripeljati do »prenagljenih premislekov in ideoloških sodb, ki bi tudi v našem času nasprotovale krščanski in posvetni kulturi«. Namesto tega je papež po navedbah portala Vatican News pripomnil: »Pomembno je priznati vzajemno odprtost med tema dvema obzorjema«, tudi ob upoštevanju dejstva, da nevernikom ali tistim, ki so se oddaljili od verske prakse, »ni tuje iskanje resnice, pravičnosti in solidarnosti. Tudi če ne pripadajo nobeni veri, nosijo v svojih srcih veliko žejo, iskanje smisla, ki jih vodi k razmišljanju o skrivnosti življenja in k iskanju temeljnih vrednot za skupno dobro«.

Papež je nagovoril udeležence konference o ljudski pobožnosti v Sredozemlju. FOTO: Vatican Media

Pozitiven vpliv ljudske pobožnosti na družbo

Papež Frančišek se je med drugim dotaknil pozitivnega vpliva ljudske pobožnosti na družbo kot celoto s spodbujanjem pristne vere, ki »ni skrčena na zasebno sfero, ampak je zavezana spodbujanju človeškega razvoja, družbenega napredka in skrbi za stvarstvo«. Po njegovih besedah ljudska pobožnost krepi skupnostno tkivo družbe in neguje »konstruktivno državljanstvo, ki omogoča sodelovanje s posvetnimi, civilnimi in političnimi institucijami v službi vsakega človeka, začenši z ubogimi, za celovito človeško rast in skrb za okolje«.

Obnovljena zavezanost evangeliju in skupnemu dobremu

Ob koncu svojega govora je papež Frančišek spodbudil katoliško skupnost na Korziki, naj še naprej neguje svoje globoko zakoreninjene verske tradicije in obstoječi dialog med Cerkvijo ter civilnimi in političnimi institucijami. Mlade Korzičane je tudi spodbudil, »naj se še bolj dejavno vključijo v družbeno, kulturno in politično življenje, navdihnjeni s trdnimi ideali in strastjo za skupno dobro« ter pozval pastirje in politične voditelje Cerkve, naj ostanejo »blizu ljudem«.

Papežev dopoldanski prihod na Korziko. FOTO: Vatican Media

Papež molil skupaj s škofi, duhovniki, redovniki in semeniščniki

Opoldansko molitev Angel Gospodov je papež zmolil v družbi korziških škofov, duhovnikov, diakonov, redovnikov in semeniščnikov v katedrali Marije Vnebovzete. V nagovoru je vsakega izmed njih med drugim izzval z vprašanjem: »Kako živim svoje duhovništvo, svoje posvečenje, svoje življenje kot učenec?« Pri tem jih je povabil, naj se osredotočijo na skrb zase in skrb za druge.

Čas za počitek 

Sveti oče je redovniški poklic označil ne kot enkraten 'da', temveč kot vsakodnevno prenovo. »Od Gospoda se ne živi,« je opozoril in poudaril potrebo po evharističnem obhajanju in trenutkih tišine. Poudaril je tudi, kako pomembno je dobro uravnovesiti življenje, da ne izgorimo. »Potrebujete čas za počitek, dialog in tudi osebne interese,« je dejal in dodal, da je tudi bratstvo ključnega pomena.

Papež med nagovorom škofom, duhovnikom, redovnikom in semeniščnikom. FOTO: Vatican Media

Vedno odpuščajte

Ko je govoril o odpuščanju, je papež podčrtal: »Prosim, vedno odpuščaj. Odpusti vse in vedno.« Spomnil je na besede modrega kardinala, ki je duhovnikom svetoval, naj nikoli ne sprašujejo preveč in jih pozval, naj, »če kdo jeclja od sramu, reče: Dobro, razumel sem. Gremo naprej.« Vedno odpuščaj!, je ponovil papež in opozoril, da odpuščanje odseva Božje srce. »V 55 letih duhovniškega službovanja nisem nikoli odrekel odveze. Vedno sem si prizadeval odpuščati,« je dejal.

Molitev za trpeče v vojni

V opoldanski molitvi se je spomnil vseh trpečih ljudi na vojnih žariščih: »Mir za Palestino, za Izrael, za Libanon, za Sirijo, za ves Bližnji vzhod! Mir v trpečem Mjanmaru,« je molil. Ko je molil k sveti Materi božji, ni pozabil na vojno v Ukrajini: »Molim za dolgo pričakovani mir za ukrajinsko in rusko ljudstvo. So bratje, bratranci. Naj se razumejo! Vojna je vedno poraz vsemu svetu!«

Papež je ob koncu apostolskega potovanja daroval mašo v Ajacciu. FOTO: Vatican Media

Papež pri maši: Kristus je veselje v vsakem času in med vsako stisko

Zadnji javni dogodek enodnevnega 47. apostolskega potovanja papeža Frančiška je bila sveta maša na trgu Place d'Austerlitz v Ajacciu. Papež je v homiliji pozval k duhovni prenovi in veselemu pričakovanju Kristusovega prihoda ter vernike povabil, naj se s ponižnostjo, upanjem in dejanji ljubezni pripravljajo na izzive sveta.

Verniki med mašo. FOTO: Vatican Media

Pred odhodom še srečanje s francoskim predsednikom

Zadnje dejanje papeževega obiska na Korziki je bilo zasebno srečanje s francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom, ki je papežu namenil naslednje besede zahvale: »Zahvaljujem se vam za to gesto, da ste prišli sem. Odseva vašo osebnost in vašo željo po iskanju dialoga. Najlepša hvala za čas, ki ste mi ga posvetili,« je dejal francoski predsednik.

Srečanje papeža Frančiška in predsednika Macrona tik pred odhodom s Korzike. FOTO: Vatican Media

Macron papežu podaril knjigo o katedrali Notre Dame

Papež in predsednik sta malo pred 18. uro skupaj vstopila v majhno sobo na letališču Napolèon Bonaparte. Macron je tako kot na prejšnjih avdiencah v Vatikanu ali Marseillu leta 2023 in na vrhu G7 izrazil toplino do papeža. Podaril mu je veliko knjigo, posvečeno katedrali Notre Dame, ki je bila nedavno obnovljena po uničujočem požaru leta 2019 in so jo pred tednom dni ponovno odprli za javnost.

Kaj je papež podaril Macronu?

Frančišek je Macronu izročil izvod Evangelii Gaudium in mu pokazal stran, kjer je navedeno priporočilo svetega Thomasa Morea, ki ga papež pogosto ponavlja v svojih govorih: 'Nikoli ne izgubite smisla za humor.' Papež je Macronu pokazal odlomek v branje. Macron se je odzval z nasmehom in papežu stisnil roko. Macron se je svetemu očetu še enkrat zahvalil za obisk »v imenu Korzike in Francije«.