Papež Frančišek je, kot je v navadi, med letom s Švedske proti Rimu odgovarjal na vprašanja časnikarjev, ki so ga spremljali na potovanju. V ospredju so bila vprašanja o migraciji, ženskem duhovništvu, ekumenizmu in sekularizaciji.



Prvo vprašanje švedske časnikarke je bilo povezano z begunci. V evropske države prihaja vedno več ljudi iz držav, kot sta Sirija ali Irak. Mnogi se odzivajo s strahom, nekateri so prepričani, da prebežniki lahko ogrozijo krščansko kulturo v Evropi. Papež se je najprej zahvalil Švedski, ki je v času vojaške diktature sprejela veliko Argentincev, Čilencev in Urugvajcev, in pohvalil dolgoletno tradicijo sprejemanja in predvsem integracije prebežnikov. Papež je opozoril na razliko med migrantom in beguncem. Migranta je potrebno obravnavati v skladu z določenimi pravili, kajti migracija je pravica, ki pa je pravno zelo urejena. Begunec pa prihaja iz razmer, povezanih z vojno, strahom, lakoto, in njegov status zahteva več pozornosti in dela. Po papeževih besedah je bila Švedska vedno zgled, kako begunce vključiti v svojo kulturo. Kot je dejal, se je celotna Evropa oblikovala z migracijami.

Glede držav, ki svoje meje zapirajo, je sveti oče dejal, da je potrebna tudi previdnost vlad, ki morajo preračunati, koliko ljudi lahko sprejme, kajti ni dovolj begunca samo sprejeti, ampak ga je potrebno tudi integrirati. Ljudje pa bi morali vedno ohraniti odprto srce.

Naslednje vprašanje se je nanašalo na možnost ženskega duhovništva v katoliški Cerkvi, v luči švedske luteranske Cerkve, ki jo vodi ženska. Papež Frančišek je bil povsem jasen: »O posvečenju žensk v katoliški Cerkvi je dal zadnjo jasno besedo sveti Janez Pavel II., in ta ostaja.« Dodal pa je, da znajo ženske veliko stvari narediti bolje od moških.

O sekularizaciji v evropskih državah, na Švedskem je ta pojav zelo močan, je papež Frančišek dejal, da pride do najbolj sekulariziranega obdobja takrat, ko vera postane mlačna in Cerkev oslabi. Ko človek dobi v varstvo svet in iz njega naredi kulturo, si jo na neki točki tako močno prilasti in postane njen gospodar, da on sam postane stvarnik neke druge kulture, svoje lastne, in tako zavzame mesto Boga stvarnika. Človek postane samozadosten. Papež je prepričan, da je potrebno vzpostaviti zdravo avtonomijo kulturnega in znanstvenega razvoja s čutom, da smo ustvarjena bitja in ne Bog, prav tako pa je treba obuditi moč evangelizacije. Ob tem je Frančišek opozoril tudi na nevarnost posvetne duhovnosti, ki je danes zelo močna.

Ob koncu tiskovne konference na je papež spregovoril še o sodobnem suženjstvu in trgovini z ljudmi. Kot je dejal, je vedno »čutil nemir Kristusovega mesa«: Kristus namreč še naprej trpi, nenehno je križan v svojih najšibkejših bratih in sestrah, in to je papeža vedno ganilo.

Sveti oče se je včeraj s Švedske, kot običajno pa se je tudi tokrat na poti z letališča Ciampino v Vatikan ustavil v baziliki Marije Velike in se Devici Mariji, Rešiteljici rimskega ljudstva, zahvalil za opravljeno potovanje. Obisk na Švedskem je bil ekumenske narave, papež je bil gost luterancev, ki so v Lundu slovesno obhajali 500-letnico reformacije.

Vir: Radio Vatikan
Foto: Radio Vatikan / AP