Papež Frančišek je med ekumenskim srečanjem z mladimi v Estoniji priznal odpoved Cerkve kot institucije. Mnogi mladi so mu zaupali, da predstavnikom Cerkve nič več ne postavljajo vprašanj glede svojega bivanja, saj so v njihovih očeh izgubili vso verodostojnost, ogorčeni pa so tudi nad škandali glede spolnih zlorab in zlorabe financ, je med včerajšnjim srečanjem v Karlovi luteranski cerkvi v Talinu dejal sveti oče.

Gostitelj srečanja je bil nadškof estonske evangeličanske luteranske Cerkve, Urmas Viilma, udeležili pa so se ga tudi predsednik Sveta Cerkva Estonije, nadškof Andres Põder, škof Philipp Jourdan, apostolski administrator v Estoniji, in predsednica republike Kersti Kaljulaid. Protestantska in ruska pravoslavna Cerkev predstavljata najštevilčnejši veroizpovedi v Estoniji, kjer sicer večina prebivalstva ne pripada nobeni veroizpovedi. Katoliška cerkev ima med 13 milijoni prebivalcev okoli 6.500 članov, kar pomeni 0,5 % vseh državljanov.

»Cerkev si želi biti pristna, gostoljubna, poštena, privlačna, komunikativna, dosegljiva, vesela in interaktivna skupnost«

Frančišek je dejal, da se krščanske skupnosti pogosto zapirajo vase in ne slišijo nemira mladih. Cerkve, pa tudi vsaka institucionalno organizirana verska skupnost, običajno lažje govorijo kot pa poslušajo ali se pustijo poučevati. Mnogi mladi od Cerkve ne pričakujejo ničesar več, saj je nimajo za »pomenljivo sogovornico glede svojega bivanja«. Od Cerkve se odvračajo, ker ta ne priznava njihove pristojnosti na določenih področjih in nima posluha za njihove želje, pogosto pa jim tudi ne omogoča dejavne soudeležbe. Papež je spomnil, da bodo o vseh teh vprašanjih razpravljali udeleženci škofovske sinode o mladih, ki bo v letošnjem oktobru zasedala v Vatikanu. Katoliška cerkev si želi biti »pristna, gostoljubna, poštena, privlačna, komunikativna, dosegljiva, vesela in interaktivna skupnost«.

Med vzroki za izgubo stika Cerkve z mladimi je Frančišek navedel tudi pomanjkanje pristnosti njenih duhovnikov. Pojasnil je, da mladi iščejo spremljevalce, ki se ne bojijo lastnih šibkosti. Božja ljubezen ni mrtva, »kliče nas in nas pošilja, prosi samo, naj odpremo srce«. Vero lahko le ponujamo, ne moremo pa je vsiliti.: »Bog nas preseneča, kajti vedno nas preseneča tudi življenje. Pojdimo naproti tem presenečenjem,« je mlade kristjane povabil sveti oče.

Srečanje s pomoči potrebnimi v talinski stolnici

Po srečanju z mladimi se je papež v talinski stolnici sestal s pomoči potrebnimi, ki jih oskrbujejo sestre matere Terezije in katoliške socialne ustanove v Estoniji. Frančišek je dejal, naj vere ne bo strah zapustiti udobnosti in tvegati. Misijonarska ljubezen gre na ulice naših mest in z mnogimi konkretnimi dejanji ljudem govori, da ima vsak človek svoje mesto v veliki Božji družini. Papež se je zbranim v stolni cerkvi sv. Petra in Pavla zahvalil »za čas, ki so mu ga naklonili,« in jih povabil, naj si še naprej prizadevajo ustvarjati medsebojne vezi.

Slovo od Baltika s pozivom k svobodi

Papež Frančišek je apostolski obisk v Baltskih državah sklenil s sveto mašo na Trgu svobode v Talinu. V nagovoru je zbrane povabil, naj imajo vedno pred očmi svobodo, ki so jo pridobili s »pojočo revolucijo« proti sovjetskim oblastnikom leta 1989 in z verigo dveh milijonov oseb od Talina do Vilne. Dejal je, da Estonci poznajo boj za svobodo in se zato lahko poistovetijo s hebrejskim ljudstvom, osvobojenim egiptovske sužnosti.

Včerajšnje bogoslužje z najmanjšim številom udeležencev med štiridnevnim potovanjem po Baltskih državah je bilo tudi najbolj čustveno. Mnogi pripadniki katoliške manjšine v Estoniji, ki predstavlja le okoli 0,5 % prebivalstva, so papeža pozdravili vidno ganjeni. Pri bogoslužni slovesnosti so bili navzoči tudi številni nekatoliški kristjani in neverni.

V središču svete maše sta bila binkoštni motiv in izhod Izraelcev iz Egipta. Obe svetopisemski zgodbi govorita o svobodi. Bog od svojih vernikov pričakuje odgovor »zunaj kategorij trga«, je pojasnil papež: »Saj si svobode niste izborili zato, da boste končali kot sužnji potrošništva, individualizma, sle po oblasti in prevladi.« 6.500 estonskim katoličanom je sveti oče povedal, da Cerkev ne sme biti »ne ekskluzivna ne sektaška«; »smo majhen delež, ki mora prekvasiti vse testo, ki se ne skriva ali ločuje, ki se nima za boljšega ali čistejšega«. Kristjani moramo premagati strah in zapustiti blindirana področja, saj se danes večina Estoncev nima za verne, je dejal sveti oče.

Svetost ni zgolj za nekatere, je poudaril Frančišek. »Danes se odločimo, da bomo sveti tako, da znova ozdravimo robove in obrobja naše družbe, tam, kjer naš brat leži in trpi, ker je izključen.« Pomoči za potrebne ne smemo prenašati le na zanamce ali na ustanove, kajti kristjani v trpečih najdemo »Božjo podobo, brata, ki ga je odrešil Jezus Kristus,« je nagovor Estoncem sklenil papež Frančišek.

Vir: Kathpress / Radio Vatikan
Foto: Vatican Media