Veselje afriškega ljudstva, povezano z duhom zbranosti, in zavedanje o Svetem sta dva vidika črne celine, ki sta najbolj navdušila papeža Benedikta XVI.

Papež je svoje misli o apostolskem potovanju v Afriko podal v ponedeljek na letalu, ko je zapuščal Angolo. Sveti oče je povedal, da sta ga po eni strani navdušila 'živahna iskrenost in veselje praznične Afrike', ki je v njem videla upanje, poosebljeno dejstvo, da smo vsi otroci ene Božje družine.

Po papeževih besedah ta družina resnično živi, mi pa, z vsemi našimi omejitvami, smo člani te družine, in Bog je vedno z nami. Kot je povedal, je njegova navzočnost pripomogla k temu, da so to občutili tudi Afričani.

Po drugi strani pa je papeža navdušil duh zbranosti afriških kristjanov med liturgičnimi obredi, močno zavedanje Svetega. V liturgiji namreč ni skupinskih predstavitev ali osebnega vodstva, gre za navzočnost Svetega, Boga samega. In gibi vernikov so bili spoštljivi, ves čas so se zavedali Božje navzočnosti.

Papež je izrazil tudi svoje globoko obžalovanje zaradi smrti dveh deklic, ki ju je množica poteptala na stadionu pred srečanjem mladih s Svetim očetom. Pri tem je bilo ranjenih še kakšnih 90 ljudi. Papež je vsem zagotovil svojo molitev.

Spomnil se je tudi na četrtkovo srečanje z bolniki in invalidi v Centru kardinala Paula-Emila Legerja. Vse trpljenje, ki ga je imel priložnost videti, se je po njegovih besedah dotaknilo srca, vsa ta žalost in revščina človekovega obstoja, obenem pa je bil ganjen ob misli, da sta država in Cerkev za vse prikrajšane dobro poskrbeli. Če človek pomaga trpečemu, postane bolj človeški, s tem pa takšen postane tudi svet, je dodal papež.