»Vojna je nesmisel v stvarjenju«

Papež je na začetku govoril o brezbrižnosti, ki vlada: »Nekatere kategorije štejejo, druge pa so na dnu lestvice: otroci, migranti, ubogi, tisti brez hrane.« Pač pa po njegovem danes šteje orožje in vojna. »Pomislite, da bi, če bi se odpovedali enoletni proizvodnji orožja, lahko vsem na svetu brezplačno omogočili hrano in šolanje. (…) Vidimo, kako to poganja gospodarstva in kako je danes najbolj pomembna vojna: ideološka vojna, vojna za oblast, komercialna vojna in številne tovarne z orožjem.« »Vojna je nesmisel v stvarjenju,« je dejal in opozoril na njeno destruktivnost.

Če bi se odpovedali enoletni proizvodnji orožja, bi lahko vsem na svetu brezplačno omogočili hrano in šolanje.

V odnosu do revščine na svetu je po njegovem velika skušnjava, da bi umaknili pogled. Toda tudi videti ni dovolj, »treba jo je začutiti, se je dotakniti«, je dejal in spomnil na delo zdravstvenega osebja med pandemijo.

FOTO: Vatican Media

Največje zlo: duhovna posvetnost

Voditelja je zanimal še njegov pogled na pomanjkljivosti v Cerkvi in njeno prihodnost. »Prihodnost Cerkve si zamišljam kot Pavel VI. v okrožnici Evangelium Nuntiandi, kot Cerkev na romanju. Največje zlo Cerkve je duhovna posvetnost, to je najhujše, kar se ji lahko zgodi … ta rojeva nekaj odvratnega, klerikalizem, ki je izprijenost Cerkve. Klerikalizem je v rigidnosti. In pod vsakršno rigidnostjo je vedno gniloba.« V pastorali je posvaril pred pelagianizmom, prepričanjem, da lahko vse storimo z lastnimi močmi namesto z močjo Svetega Duha, ter gnosticizmom, prazno duhovnostjo brez Kristusove učlovečenosti, škandala križa.

Moliti pomeni močno stopiti onkraj omejitev, onkraj obzorja, za nas kristjane pa moliti pomeni srečati se z 'očkom'.

Govoril je o pomenu molitve: »Moliti pomeni biti kot otrok, ko se čuti omejenega, nemočnega, in reče: 'očka, mamica'. Moliti pomeni videti svoje meje, potrebe, grehe … Moliti pomeni močno stopiti onkraj omejitev, onkraj obzorja, za nas kristjane pa moliti pomeni srečati se z 'očkom'«. »Otrok si želi, da bi očetov pogled počival na njem,« je dejal Frančišek – »to mu daje varnost«. O pomenu bližine je govoril tudi glede odnosa med starši in otroki. Dejal je, da mlade starše vedno vpraša: »Ali se igrate s svojimi otroki?«

»Prijateljstva mi dajejo moč«

Ob koncu je odgovoril še na nekaj osebnih vprašanj. Na vprašanje, ali ima prave prijatelje, je odgovoril, da mu veliko pomeni druženje z drugimi v Rezidenci sv. Marte. »Nimam moči, prijateljstva pa mi dajejo moč. Potrebujem prijatelje, malo jih je, ampak ti so pravi.« Frančišek je še zaupal, da že leta ne gleda televizije, pač pa ima rad glasbo. Voditelja je zanimalo še, kaj je želel postati kot otrok. Odvrnil je, da je z mamo hodil v trgovino in videl, da vsi plačujejo mesarju. »Zato sem, ko so me vprašali, kaj bi rad delal, ko bom velik, odvrnil: 'Mesar, ker ima toliko denarja,« je povedal z nasmehom. Pozneje, v srednješolskih letih, ga je navdušila kemija in je tudi delal v kemijskem laboratoriji. Ko se je pri 19 letih odločal, da bo šel na medicinsko fakulteto, pa je prišel klic v duhovništvo.

Molim, da bi imel smisel za humor, to prinese veselje, pomaga ne jemati stvari preresno, dobro dene.

Na vprašanje o smislu za humor pa je dejal, da je »zdravilo. Molim, da bi imel smisel za humor, to prinese veselje, pomaga ne jemati stvari preresno, dobro dene.« Ob koncu je prosil, naj molijo zanj, tisti, ki niso verni, pa, naj mu pošiljajo pozitivne misli.