Papež o diakonisah, Gazi, »tridentinski maši« …

Papež Leon XIV. je v nedavno izšli knjigi oz. pogovoru Leon XIV., državljan sveta, misijonar 21. stoletja prvič spregovoril o številnih aktualnih vprašanjih. O nekaterih odlomkih iz knjige smo poročali že prejšnji teden, tokrat pa nadaljujemo še z drugimi temami, ki so pritegnile pozornost medijev. Na vprašanje avtorice pogovora, novinarke portala Crux Elise Ann Allen, o finančnih težavah Vatikana je Leon XIV. menil, da so bili sprejeti znatni ukrepi za nove oblike nadzora in vzpostavljanje ravnotežja. Po njegovih besedah »so rezultati že vidni«. »Zaradi tega ne spim nič slabše, moramo nadaljevati z reformnim procesom, ki ga je začel Frančišek,« je dejal. O reformi kurije je spomnil na njeno preoblikovanje po objavi apostolske konstitucije Praedicate Evangelium marca 2022. »Kot v kateri koli človeški organizaciji so pozitivne stvari in stvari, ki jih je treba izboljšati,« je dejal in opozoril na potrebo po tem, da dikasteriji med seboj delujejo bolj povezano. Glede posvečevanja diakonis je dejal, da »ne namerava spremeniti nauka Cerkve o tem«, da pa želi nadaljevati po poti svojega predhodnika z imenovanji žensk na vodilna mesta na različnih ravneh življenja Cerkve. Na dognanja že delujočih vatikanskih študijskih skupin bo še počakal. O spolnih zlorabah, ki so jih zagrešili kleriki, je dejal, da je žrtve treba spremljati s pristnim in globokim sočutjem. Vendar pa to vprašanje »ne more postati središčno za Cerkev«. Obenem je menil, da je treba zaščititi tudi obtožene in spoštovati njihove pravice. Čeprav statistike po njegovih besedah kažejo, da je 90 odstotkov tistih, ki se pritožijo zaradi zlorabe, resničnih žrtev, obstajajo pa tudi lažne obdolžitve. Leon XIV. se je dotaknil razprav o maši po tridentinskem obredu. »Že zdaj je mogoče maševati v latinščini,« je najprej dejal. Opozoril je, da so nekateri liturgijo izrabili kot način, kako namenjati pozornost drugim temam. »Postala je politično orodje, kar je zelo žalostno,« je dejal. »Žal smo postali zelo polarizirani, namesto da bi rekli: 'Če primerno obhajamo bogoslužje 2. vatikanskega koncila, ali se vam res zdi tako velika razlika med to in ono izkušnjo?'« Povedal je, da še ni imel priložnosti, da bi se pogovoril s katero od skupin, ki se zavzemajo za mašo po tridentinskem obredu, da pa se bo takšna priložnost gotovo kmalu pokazala. O odnosu do oseb LGBT je papež dejal: »Skušam reči to, kar je papež Frančišek zelo jasno rekel: 'todos, todos, todos' – vsi, vsi, vsi. Vsak je povabljen, a nekoga ne povabim zato, ker imajo ali nimajo specifične identitete. Povabim osebo, ker je Božji sin ali Božja hči.« Poudaril je potrebo po spoštovanju vsakega človeka in dejal, da se mu zdi zelo malo verjetno, da bi Cerkev spremenila svoj nauk o spolnosti in zakonu. Sporočilo dokumenta Fiducia supplicans je povzel z besedami: »Seveda lahko blagoslovimo vse, a ne smemo iskati poti za obrednost katerega koli takšnega blagoslova.« Papež je izrazil podporo tradicionalni družini: njeno vlogo, ki je v zadnjih desetletjih včasih trpela, je treba znova ovrednotiti in okrepiti. Ameriškega papeža je avtorica med drugim vprašala o njegovem odnosu do izvorne države. Dotaknil se je trenj med prejšnjim papežem in ameriškimi škofi in dejal: »Dejstvo, da sem Američan, med drugim pomeni, da ljudje ne morejo reči kot pri Frančišku, da ne razume Združenih držav, preprosto ne vidi, kaj se dogaja.« Glede odnosa do ameriške države je dejal, da se »nima namena vključiti v strankarsko politiko«, saj raje vidi, da v stik z ameriškim predsednikom vstopajo tamkajšnji škofe. »A če bi se pokazale konkretne teme, o katerih bi bilo primerno govoriti z njim, s tem ne bi imel nobene težave,« je pojasnil. Glede migrantov je papež je izrazil strinjanje z delovanjem svojega predhodnika in tudi z njegovim pismom ameriškim duhovnikom, v katerem je bil kritičen do Trumpove trde roke do tujcev: »Zelo sem bil vesel, ko sem videl, kako so to sprejeli ameriški škofje, nekateri od njih pa so bili dovolj pogumni, da so to tudi uresničili.« Glede Gaze je papež potožil, da ni bilo jasnega odziva pri »lajšanju trpljenja ljudi, nedolžnih ljudi v Gazi«. »To je zelo zaskrbljujoče,« je dejal in spomnil na položaj mnogih, zlasti otrok, ki »trpijo resnično lakoto«. Na vprašanje, ali bi dogajanje v Gazi morali imenovati genocid, je dejal, da se ta beseda uporablja čedalje pogosteje, vendar Sveti sedež meni, da v tem trenutku ni mogoče dati izjave o tem. O odnosu do Kitajske in tamkajšnje Cerkve je priznal težavnost položaja. Dejal je, da še ni opredelil svojega pristopa in da za zdaj, ko še skuša bolje razumeti situacijo, sledi načinu delovanja svojega predhodnika. Na vprašanje o novih tehnologijah je papež dejal, da »bo zelo težko odkriti Božjo navzočnost v umetni inteligenci«. »Če Cerkev ne bo povzdignila glasu ali če tega nihče ne bo storil – a glas Cerkve zagotovo mora biti eden od glasov v tej zadevi –, obstaja nevarnost, da bo digitalni svet šel naprej po svoji poti in se bomo spremenili v podrejene ali pa ostali na stranskem tiru,« je menil.

Dostop do članka (47174)

Papež o diakonisah, Gazi, »tridentinski maši« …

Papež o diakonisah, Gazi, »tridentinski maši« …

LESCE – Leščani so romali na Hrvaško

Svetilnik upanja, sprejetosti in vzgojne ljubezni

Prispevek je dostopen samo za naročnike Družine.