Dejstvo, da je Benedikt XVI. zavračal Karla Marxa, po mnenju papeža Frančiška ne temelji na družbeni kritiki trierskega filozofa. Sodeč po zapisih Josepha Ratzingerja dejansko protislovje med marksizmom in krščanstvom ni niti v posebni pozornosti do ubogih niti v obtožbi »škandala« neenakosti med bogatimi in revnimi, ampak v konceptu odrešenja, piše Frančišek v knjižnem uvodu, iz katerega je minuli konec tedna navajala italijanska La Stampa.



Gre za vprašanje, ali do odrešenja človeka pride ob »osvoboditvi od sleherne odvisnosti«, ali je pot do odrešenja »popolna odvisnost od ljubezni«, piše Frančišek. Njegova razčlemba Ratzingerja bo izšla v drugem delu italijanske zbirke z besedili teologa in kasnejšega papeža Benedikta XVI. o veri in politiki. Knjigo z naslovom »Osvoboditi svobodo. Vera in politika v tretjem tisočletju« papež Frančišek označuje kot »kompas za razumevanje sedanjosti in iskanje trdne smeri v prihodnosti«, predstavljena pa bo v petek.

Frančišek v uvodu opozarja tudi na izkušnjo totalitarizma mladega Ratzingerja, ki ga je pripeljala do refleksije o mejah pokorščine državi. Upor proti državnemu totalitarizmu za kristjana danes pomeni »braniti družino«, piše Frančišek. Na pohodu je ideološka kolonizacija, »ki taji temeljno gotovost, da človek obstaja kot moški in ženska, ki jima je zaupano podarjanje življenja«.

Na tej miselnosti osnovane »navidezne človekove pravice« so vse usmerjene v človekovo samouničenje, je prepričan sveti oče. Kot opozarja Ratzinger, je njihov skupni imenovalec »eno samo veliko zanikanje: zanikanje odvisnosti od ljubezni, zanikanje, da je človek Božja stvaritev«.

Vir: Kathpress / Vatican News
Foto: Vatican News / EPA