»S teboj sezaročim na veke, s teboj se zaročim v pravičnosti in v pravici, v dobroti in vusmiljenju. S teboj se zaročim v resnici; in spoznala boš Gospoda« (Oz 2,21-22).



V nadaljevanju vrste katehez o družini je papež Frančišek med današnjo splošnoavdienco v navzočnosti okoli 30.000 romarjev, zbranih na Trgu sv. Petra vVatikanu, spregovoril o pomenu zaroke.

Papež je poudaril, da je zaroka zelo pomembno obdobje za preizkus poklicanostiv zakonsko zvezo in za dokončno odločitev za poroko. Zaročenca morata skupaj »delati«za svojo ljubezen, se spoznavati in se drug od drugega ter drug o drugem velikonaučiti.

Dosmrtne ljubezenske vezi med moškim in žensko »ne moremo preprosto improvizirati«.Potrebno se je je naučiti in jo oblikovati. »Ekspresnega zakona« ni. Kdorzahteva takoj in vse, bo pri prvi težavi, ki se bo pojavila, ali pa ob prviboljši priložnosti tudi vse in takoj opustil. Ne moremo računati na zaupanje,zvestobo in predanost zakoncu, če smo vajeni ljubezen uživati kot neke vrstedodatek k telesni in duševni blaginji.

Cerkev ohranja razliko med zaročenostjo in poročenostjo, in sicer z vidikaresnosti priprave. Družba danes temu pomembnemu obdobju namenja komaj omembevredno pozornost, po drugi strani pa tistim, ki se poročijo in želijo ustanovitidružino, ne pot polaga številne ovire.

Frančišek je v nagovoru izpostavil tudi pomen tečajev priprave na zakon. Ti sopogosto edina priložnost, da bodoči zakonci globlje razmislijo o svojiizkušnji: »Kajti mnogi izmed njih, ki včasih celo že dalj časa živijo skupaj,se v resnici sploh ne poznajo.« Ravno zaradi tega bi morali na novo ovrednotitizaroko kot obdobje medsebojnega spoznavanja in oblikovanja skupnega načrta zaživljenje. Pri tem je izrednega pomena tudi pričevanje krščanskih zakoncev.

Priprava na zakon bi morala biti usmerjena v bistvo: »Branje Božje besede,domačo molitev in molitev pri bogoslužju, spoved, obhajilo, ljubezen dobližnjega in podporo ubogim.« Vse to so priprave, da poroke ne obhajamoposvetno, ampak na krščanski način.

Frančišek je med avdienco spomnil na mojstrovino italijanskega pisatelja Alessandra Manzonija znaslovom »Zaročenca« (»I promessi sposi«) in poudaril, kako je za mladepotrebno, da to knjigo preberejo, saj govori o dveh zaročencih in njuni težkipoti, polni ovir, preden končno skleneta sveti zakon. »Mojstrovine zaroke« zatone bi smeli zapostavljati, saj nas uči spoznavati lepoto, pa tudi bolečino,trpljenje in zvestobo zaročencev.

Ob koncu avdience je papež skupaj z verniki na Petrovem trgu molil k sveti nazareškidružini za vse zaročence, da bi spoznali lepoto te poti do zakonske zveze: »Vsemzaročencem, ki ste danes tu, pa želim lepo pot skozi zaroko!«

Vir: kath.net
Foto: arhiv Družine (T.S.)