Med včerajšnjim povratnim letom iz Paname je papež Frančišek tradicionalno odgovarjal na vprašanja časnikarjev, ki so ga spremljali na krovu letala. Med obravnavanimi temami so bile med drugim bližajoče se srečanje o zaščiti otrok in mladoletnih, ki ga konec februarja pripravljajo v Vatikanu, splav, stiska migrantov, celibat in številne druge.

Papež je časnikarje najprej opozoril pred »napihnjenimi« pričakovanju glede februarskega srečanja za zaščito mladoletnih: »Problem zlorab se bo nadaljeval,« ravno zato, ker gre za »človeški problem«, ki se pojavlja povsod. Toda »če ga bomo reševali v Cerkvi, ga bomo s tem pomagali razrešiti tudi v družbi in družinah.«

»Kateheza« za škofe

Papež je pojasnil, da se je ideja za srečanje porodila ob spoznanju, da mnogi škofje sploh ne vedo, kako naj se odzovejo na razmere v primeru zlorab. »Začutili smo dolžnost, da moramo škofovskim konferencam ponuditi 'katehezo' o tem vprašanju,« je pojasnil sveti oče, nato pa izpostavil osrednje cilje februarskega srečanja, med katerimi sta ozaveščanje o globini tragedije, ki jo povzročijo zlorabe, in priprava protokola za odziv škofov v primeru zlorab.

Usmiljenje do otroka v maternici

Sveti oče se je med letečo tiskovko dotaknil tudi drugih perečih vprašanj. Eden izmed časnikarjev je vprašal, v kolikšni meri nasprotovanje splavu »spoštuje trpljenje žensk v tem položaju«, in kako se to sklada z njegovim sporočilom o usmiljenju. Papež je odgovoril: »Sporočilo usmiljenja je za vsakogar, tudi za človeško bitje v maternici.« Poudaril je, da je to »težko usmiljenje«, ob tem pa pojasnil, da ni težko odpustiti nekomu, ki je opravil splav – Bog je namreč vedno pripravljen odpuščati -, zahtevno pa je spremljati in tolažiti žensko. Če želimo doživeti tragedijo splava, je zatrdil papež, bi morali biti v spovednici.

Zakaj mladi zapuščajo Cerkev

Papež Frančišek je tudi dejal, da je obisk v Panami izpolnil vsa njegova pričakovanja, čeprav še ni mogel podati splošne ocene potovanja. »Najprej moram to prinesti pred Gospoda in moliti …,« je dejal. Na vprašanje, zakaj mladi zapuščajo Cerkev, se je odzval s pojasnilom, da med kristjani primanjkuje pričevanja, tudi med duhovniki in škofi, celo papeži. Obstajajo pa še hinavski kristjani, ki ljudi oddaljujejo od Cerkve. Papež je predlagal, naj se tisti, ki niso pripravljeni pričevati, raje ne imenuje katoličani, ampak naj pojasnijo, da so sicer prejeli katoliško vzgojo, vendar so zdaj postali mlačni in posvetni.

Poročeni duhovniki?

Ob vprašanju o poročenih duhovnikih je papež spomnil na besede Pavla VI., ki je za duhovnike latinskega obreda dejal: »Raje dam življenje, kot da bi spremenil zakon o celibatu.« V svojem imenu pa je dodal: »Sam mislim, da je celibat dar za Cerkev in se ne strinjam s tem, da bi ga dovolili kot možnost.« Vprašanje pa bi bilo treba temeljito preučiti in dopustiti možnost za spremembo v izjemnih okoliščinah, v krajih, kjer je to nujno potrebno.

Spolna vzgoja v šolah

Na vprašanje o spolni vzgoji je papež odgovoril, da se mu zdi pomembna, vendar je ob tem poudaril, da je treba otrokom ponuditi objektivno spolno vzgojo, »brez ideoloških kolonizacij«, in opozoril, da nekatere metode otrokom lahko celo škodujejo. Spolna vzgoja bi se morala začeti doma, s starši.

Podpora venezuelskemu narodu

Papež Frančišek je izrekel tudi svojo podporo »vsem ljudem v Venezueli, saj vsi trpijo«. Dodal je, da ga najbolj skrbi prelivanje krvi: »Ob problemu nasilja se vedno zgrozim …«

Migracija

Zadnje vprašanje časnikarjev se je osredinilo na problem migracij. Papež je dejal, da je to zelo kompleksen problem, ob tem pa izpostavil pomen »sprejemanja«: da so naša srca pripravljena sprejeti ljudi v stiski. Istočasno morajo biti vlade dovolj preudarne in migrantom zagotoviti, da se bodo lahko vključili v življenje držav gostiteljic. Kot zglede velikodušnosti je izpostavil Grčijo in Italijo v Evropi ter Libanon in Jordanijo na Bližnjem vzhodu. Migracija je kompleksno vprašanje, »o katerem moramo razpravljati brez predsodkov«.

Panama: plemenit narod

Ob koncu tiskovne konference se je papež časnikarjem zahvalil za njihov delo in jim podal še zadnjo misel o Panami: »O Panami želim povedati le eno stvar: občutil sem nekaj novega, utrnilo se mi je, da je Panama plemenit narod. Našel sem plemenitost.«

»In na koncu,« je sklenil, »bi rad omenil še nekaj, česar v Evropi ne vidimo, pa sem videl v Panami. Videl sem starše, ki vzgajajo svoje otroke in pravijo: to je moja zmaga, to je moj ponos, to je moja prihodnost. V demografski zimi, ki jo doživljamo v Evropi, v Italiji je celo krepko pod ničlo, nas bi moralo to spodbuditi k premišljevanju. Kaj je moj ponos? Potovanja, dopust, vila, pes? Ali otrok?«

Vir: Vatican News / Radio Vatikan
Foto: Vatican Media