V nagovoru se je papež navezal na prebrani odlomek iz evangelija po Luku o največji zapovedi in priliki o usmiljenem Samarijanu ter na spreobrnjenje apostola Pavla. Zbrane je povabil, poroča spletni portal Vatican News, naj si skupaj z njim zastavijo vprašanje: »Kaj naj naredimo, Gospod?«

Ljubi Gospoda, svojega Boga, iz vsega srca, z vso dušo, z vso močjo in z vsem mišljenjem, in svojega bližnjega kakor samega sebe (Lk 10,27).

Papež je vprašanje učitelja postave, kaj naj stori, »da prejme v delež večno življenje«, označil kot »izkrivljeno religioznost, ki temelji na posedovanju namesto na daru, kjer je Bog sredstvo, da dobim, kar hočem, in ne cilj, ki ga želim ljubiti z vsem srcem«. Jezus pa učitelja potrpežljivo povabi, naj odgovor najde v postavi, ki jo je dobro poznal in ki naroča: »Ljubi Gospoda, svojega Boga, iz vsega srca, z vso dušo, z vso močjo in z vsem mišljenjem, in svojega bližnjega kakor samega sebe (Lk 10,27).

Ekumenska molitev večernic v rimski baziliki sv. Pavla zunaj obzidja. FOTO: Vatican Media

Kdo je moj bližnji?

Ob tem ljudi ne smemo deliti na bližnje in na tiste, ki to niso. Vsak človek potrebuje naše usmiljenje, vsak človek je naš bližnji, ne glede na njegovo preteklost, na njegove krivde. Vsakdo, ki je krščen, pripada istemu Kristusovemu telesu, »vsak človek na svetu je moj brat ali sestra«.

Naš cilj naj bo najvišje dobro, poslušnost Bogu, v popolni odprtosti za to, kar hoče On.

Ne sprašujmo torej, kaj naj storimo, da bi nekaj pridobili, kot učitelj postave, temveč zgolj, kaj naj naredimo, kot je vprašal Pavel po spreobrnjenju. Naš cilj naj bo najvišje dobro, poslušnost Bogu, v popolni odprtosti za to, kar hoče On. Naš cerkveni program naj bo sestavljen zgolj iz izpolnjevanja Njegove volje, iz tega, da uresničujemo Njegove želje. In Njegova volja je, »da bi bili vsi eno« (Jn 17,21).

V prizadevanjih za polno edinost smo poklicani, da pustimo ob strani lastne ideje in iščemo Gospodov glas. Pravega ekumenizma namreč ni brez notranjega spreobrnjenja. Dopustimo Gospodu, da spremeni naše srce, da bomo skupaj hodili po isti poti in Mu služili, pri tem pa na prvo mesto postavimo molitev.

»Vstani in pojdi«

Papež se je ob koncu nagovora zahvalil predstavnikom različnih držav, kultur in izročil, ki so se udeležili ekumenske molitve: med njimi so bili tudi canterburyjski nadškof Justin Welby, metropolit Polikarp, ki je predstavljal ekumenski patriarhat, člani različnih krščanskih skupnosti ter predstavniki Mednarodne mešane komisije za teološki dialog med Katoliško cerkvijo in vzhodnimi Pravoslavnimi cerkvami.

Papež Frančišek z metropolitom Polikarpom in nadškofom Welbyjem. FOTO: Vatican Media

Zbrane je povabil, naj kot bratje in sestre v Kristusu molijo s Pavlom in rečejo: »Kaj naj naredimo, Gospod?«. In v zastavljanju vprašanja je že odgovor, tako papež, saj je prvi odgovor molitev: »Moliti za edinost je prva naloga na naši poti. In to je sveta naloga, saj pomeni biti v občestvu z Gospodom, ki je za edinost predvsem prosil Očeta. Prav tako še naprej molimo za konec vojn, predvsem v Ukrajini in Sveti deželi.«

Papež Frančišek s canterburyjskim nadškofom Justinom Welbyjem in Ianom Ernestom, ki vodi Anglikanski center v Rimu. FOTO: Vatican Media

Gospod je Pavlu odgovoril: »Vstani in pojdi (Apd 22,10)«. To po papeževih besedah Jezus pravi vsakemu izmed nas in našemu prizadevanju za edinost: »Molimo torej in pojdimo naprej, kajti to je tisto, kar Bog želi od nas.«