Med slovesnim bogoslužjem z več tisoč verniki, ki so se včeraj zbrali na Trgu sv. Petra v Vatikanu, je papež Benedikt XVI. razglasil dva nova cerkvena učitelja: opatinjo, pesnico, naravoslovno znanstvenico in zgodovinarko sv. Hildegardo iz Bingna (1098-1179) ter španskega teologa in ustanovitelja univerze sv. Janeza Avilskega (1500-1569). Sveta maša je obenem zaznamovala začetek trinajste redne škofovske sinode, ki bo zasedala v naslednjih treh tednih.

Več kot petdeset kardinalov in več kot dvesto škofov je somaševalo med včerajšnjim slovesnim bogoslužjem, med katerim so prebrali tudi obširne odlomke iz življenjepisov obeh omenjenih svetnikov. Opatinja benediktinskega samostana sv. Hildegarde iz Eibingena, Clementia Killewald, je ob tem izčrpno predstavila življenjsko pot sv. Hildegarde. Iz Porenja in Andaluzije, domačih pokrajin obeh novih cerkvenih učiteljev, sta pripotovali veliki delegaciji z vladnimi in cerkvenimi predstavniki.

Benedikt XVI. je v svojem nagovoru sv. Janeza Avilskega počastil kot 'Božjega moža', ki je 'nenehno molitev povezal z obsežnim apostolskim delovanjem'. Papež je še povedal, da je bila sv. Hildegarda iz Bingna ženska s 'preroškim duhom' in z 'izrazito ljubeznijo do stvarstva'. Obenem je imela 'neverjetno sposobnost, da je znala ločevati med znamenji časa'.

Sveta Hildegarda je dala 'dragocen prispevek k razvoju Cerkve svojega časa', je poudaril papež. Bila je ženska 'živahne inteligence in globoke duhovnosti' ter 'priznana duhovna avtoriteta', ki je vedno ohranjala 'veliko in zvesto ljubezen' do Kristusa in njegove Cerkve.

V luči pravkar začete škofovske sinode je papež izrazil svojo zaskrbljenost zaradi zatona krščanske dejavnosti in je pozval k poživitvi vere. Cerkev se mora z novo evangelizacijo usmeriti predvsem v ljudi, 'ki so sicer krščeni, vendar so se oddaljili od Cerkve in v svojem življenju nimajo stika z dejavnim krščanstvom'. Posebej v tradicionalno krščanskih deželah si bo potrebno močneje prizadevati, da bi premagali krizo verovanja. Oznanjevanje krščanskega sporočila je namreč bistvo in temelj Cerkve.

Tudi v današnjem času Sveti Duh Cerkvi prinaša 'novega zagona', ta pa izhaja iz časa drugega vatikanskega cerkvenega zbora, je poudaril Benedikt XVI. Veliko 'oviro' pri tem predstavlja 'šibkost številnih kristjanov' in njihovi 'tako osebni kot tudi skupni grehi'. To Cerkev obvezuje k ponižnejšemu nastopanju, je dejal sveti oče.

Benedikt XVI. je obenem izrazil obžalovanje zaradi 'globoke krize' zakonske zveze. Po njegovem mnenju obstaja 'očitna povezava' med krizo vere in krizo zakona. Kot zveza 'zveste in neločljive ljubezni' zakon temelji na Božji milosti. 'V nasprotju z bolečo stvarnostjo številnih zakonov, ki se žal končajo slabo', se kaže, kako nujno potrebni so krščanski temelji za uspeh zakonske zveze med moškim in žensko.

Kristjani morajo 'brezbrižnim' in 'sovražno nastrojenim ljudem' pokazati 'lepoto Evangelija', je papež nadaljeval s svojim nagovorom. Pomembno je, da 'mlačne' vernike povabimo, naj živijo v veselju vere, upanja in ljubezni. To od nas zahteva vzorno življenje, ki je odprto 'domišljiji Svetega Duha'. Svetost ne pozna kulturnih, družbenih, političnih ali verskih meja, je prepričan Benedikt XVI. Njen jezik sta ljubezen in resnica. Vsi kristjani bi lahko v tem smislu postali svetniki. In kot takšni kot tudi 'resnični protagonisti' in 'navdušeni pionirji' nove evangelizacije.

Povezave: http://www.druzina.si/icd/spletnastran.nsf/all/347D476C763A9ADAC1257A0D002E594C?OpenDocument

Foto: www.news.va