Papež Frančišek je danes v avdienco sprejel veleposlanike, akreditirane pri Svetem Sedežu. Zbranim je v tradicionalnem novoletnem nagovoru med drugim spregovoril o vprašanjih migracij, spolnih zlorab, nasilja nad ženskami, mladih, novih oblik suženjstva, nemoralnosti jedrskega orožja in odnosa do našega planeta. Mednarodne diplomate je pozval k pomoči beguncem in migrantom in poudaril, kako bi morale vlade pomagati vsem, ki zapuščajo svoje domovine zaradi revščine, nasilja ali preganjanja, naravnih katastrof ali podnebnih sprememb.

Sveti oče je izrecno pohvalil globalne sporazume Združenih narodov o migraciji in beguncih ter po njegovem mnenju uspešno konferenco v Marakešu, na kateri so Vatikan zastoapli najvišji predstavniki: »Posebej migracijski sporazum predstavlja pomemben korak za mednarodno skupnost, ki se je v okviru Združenih narodov prvič na večstranski ravni s tem vprašanjem ukvarjala v dokumentu s tolikšno težo. Kljub dejstvu, da sporazum ni obvezujoč in da nekatere vlade na konferenci v Marakešu niso bile navzoče, sta oba sporazuma pomembni podporni točki za politično udejstvovanje in konkretne ukrepe mednarodnih organizacij, zakonodajalnih teles in politikov. Sporazuma nagovarjata politike in vse ljudi, ki si prizadevajo za bolj odgovorno, usklajeno in varnejše ravnanje v položajih, v katerih so udeleženi begunci in migranti,« je dejal papež.

Papež spodbuja več vključevanja in ukrepov za ohranjanje begunskih družin: »Vsak človek hrepeni bo boljšem in srečnejšem življenju, izzivov migracije pa ne moremo rešiti ne z logiko nasilja ali zavračanjem ne z delnimi rešitvami.«

Boj proti zlorabam

Na problematičnem področju znotraj Cerkve, vprašanju spolnih zlorab, je Frančišek znova obsodil tovrstna dejanja in veleposlanikom z vsega sveta zagotovil, da si bo Cerkev prizadevala za pojasnjevanje teh primerov. Zloraba mladoletnih je »eden najnizkotnejših in zlobnih zločinov, kar jih je«, zanj pa so odgovorni tudi duhovniki.

Sveti sedež in celotna Cerkev si prizadevata, da bi se »borila proti tem dejanjem in zamolčanju tovrstnih zločinov ter takšno početje preprečevala«. V primerih, v katere so vpleteni katoliški duhovniki, je treba poiskati resnico. Poleg tega je papež obljubil, da bodo »mladoletni, ki so utrpeli spolno nasilje, izkusili pravičnost«.

Frančišek je spomnil tudi na srečanje o zaščiti otrok in mladoletnih v letošnjem februarju, na katerega so povabljeni predsedniki vseh škofovskih konferenc. Februarski posvet naj bi bil nadaljnji korak »k osvetlitvi razmer in ozdravljenju ran, ki jih povzročajo tovrstna dejanja«.

Skrb zaradi krize v Evropski skupnosti

Papež je v nagovoru spomnil na štiri velike jubileje leta 2019: 100. obletnico Versajske mirovne pogodbe, 100. obletnico ustanovitve Društva narodov, 90. obletnico Lateranskega sporazuma in 30. obletnico padca Berlinskega zidu: »9. novembra 1989 je padel Berlinski zid. V nekaj mesecih naj bi bilo konec zadnje dediščine druge svetovne vojne: na Jalti in v hladni vojni sklenjene boleče delitve Evrope. Dežele vzhodno od železne zavese so si po večdesetletnem zatiranju znova opomogle, postale so svobodne, in mnoge so stopile na pot, ki jih je privedla do članstva v Evropski zvezi,« je pojasnil Frančišek.

Obenem je izrazil skrb glede zadnjih dogajanj v Evropski zvezi: »V trenutnem ozračju, ki ga prepredajo nove sredobežne usmeritve in poskusi, da bi vzpostavili nove zavese, Evropa ne sme izgubiti svoje zavesti o prednostih vključevanja. Prva in največja prednost pri tem je mir, za katerega trdnost je poskrbela pot prijateljstva in približevanja med narodi, ki se je začela v povojnem času.«

Glede obletnice Lateranskega sporazuma je sveti oče dejal, da je bila 11. februarja pred devetdesetimi leti s podpisom tega sporazuma ustanovljena Vatikanska država: »S tem se je zaključilo dolgotrajno 'Rimsko vprašanje', ki je sledilo osvojitvi Rima in koncu cerkvene države.« S sporazumom je lahko Cerkev v letih po podpisu »prispevala k duhovni in materialni rasti Rima in Italije, dežele, bogate z zgodovino, umetnostjo in kulturo, na katere je imelo krščanstvo odločilen vpliv,« je dejal papež.

Skrb za Ukrajino, Bližnji vzhod in Kongo

V pregledu sprtih območij je Frančišek posebej izpostavil Ukrajino, Sirijo, Izrael, Palestino in Demokratično republiko Kongo. V primeru Ukrajine je bilo v zadnjem času nekaj »skrb vzbujajočih pripetljajev na Črnem morju«. Papež pri tem ni izrecno omenil Rusije, na splošno pa je pozval, da je treba iskati mirne poti za razrešitev spora in upoštevati mednarodno pravo. To je temelj za varnost in sožitje na celotnem območju. V zvezi s tem je Frančišek spomnil še na pravico do verske svobode.

Glede Sirije je papež vse vlade po svetu pozval, naj si prizadevajo za rešitev tamkajšnje krize. Kršenje pravice do človekoljubne pomoči se mora končati. »Znova pozivam mednarodno skupnost, naj si prizadeva za politično rešitev spora, na koncu katerega bodo sami poraženci,« je dejal. Nasilje doživljajo predvsem civilno prebivalstvo in ustanove, kot so bolnišnice, šole, begunska taborišča in cerkvene stavbe.

Potreba po krepitvi dialoga med krščanstvom in islamom

Sirija in celotni Bližnji vzhod sta po Frančiškovem mnenju prizorišče spopada različnih interesov. Poleg političnih in vojaških ciljev se pojavljajo tudi poskusi netenja sovraštva med muslimani in kristjani. Sveti oče je pojasnil, da si bo zato med obiskom v Združenih arabskih emiratih in Maroku v letošnjem februarju in marcu prizadeval za medverski dialog.

Papež je del nagovora posvetil tudi sporu med Izraelom in Palestino. Spodbudil je k vnovični vzpostavitvi mirovnih pogajanj med obema narodoma, njihov cilj pa mora biti rešitev dveh držav, ki bi zagotovila »dolgo pričakovani in zaželjeni mir« za oba naroda. Za to pa je potreben »enoten prispevek mednarodne skupnosti«.

Ob zapletih med volitvami v Kongu je sveti oče pozval k spoštovanju volilnih izidov, kar je temeljnega pomena za trajni mir. Sam »posebej pozorno« spremlja dogajanje v tej afriški državi in upa, da bodo njeni prebivalci znova našli pot do sprave. Država mora nujno stopiti na pot razvoja in zaključiti nenehno negotovost, ki prizadene na milijone ljudi, med njimi zelo veliko otrok, je dejal papež.

Sveti sedež ima diplomatske odnose s 183 državami, tem se pridružujeta tudi Evropska zveza in Suvereni malteški viteški red.

Vir: Kathpress / RO
Foto: Vatican Media