Jutri, 17. marca, papež Benedikt XVI. pričenja svoje prvo ‘potovanje dveh dežel’. Obiskal bo afriški državi Kamerun in Angolo, kjer bo navzočim govoril o pravičnosti in spravi.

Potovanje v Afriko bo trajalo od 17. do 23. marca. Za papeža bo to priložnost, da prebivalcem celine, kjer že dolga leta divjajo morilski spori ter vladata lakota in revščina, prinese sporočilo miru, je na tiskovni konferenci pred začetkom potovanja v Kamerun in Angolo povedal vatikanski tiskovni predstavnik p. Federico Lombardi. V Afriki živi 170 milijov katoličanov, kar v svetovnem merilu predstavlja 14% katoličanov.

Po šesturnem letu z rimskega letališča papeža pričakujejo v Yaoundeju, glavnem mestu Kameruna, kjer načrtujejo pozdravno slovesnost. Vrhunec kamerunskega obiska naj bi predstavljalo srečanje s škofi in kardinali, predstavniki 52 afriških krajevnih Cerkva, v četrtek, 19. marca. Takrat bo papež predstavil pripravljalni dokument za afriško sinodo, ki bo potekala oktobra letos v Vatikanu. Istega dne ob 10.uri bo papež daroval sveto mašo na yaoundskem stadionu Amadou-Ahidjo, kjer pričakujejo več kot 100.000 vernikov (stadion jih žal lahko sprejme le polovico).

P. Lombardi je na tiskovni konferenci spomnil, da je papež pred začetkom svojega pontifikata, takrat še kot kurijski kardinal Joseph Ratzinger, Afriko že obiskal. Leta 1987 je odpotoval v Kongo.

Druga etapa papeževega afriškega potovanja je nekdanja portugalska kolonija Angola. Njena z vojnami prežeta zgodovina velja za nekakšen ‘vzorec celotne afriške celine’, saj ima za seboj 27 let državljanske vojne, zdaj pa naj bi bila vendarle na poti sprave. Po besedah vatikanskega tiskovnega predstavnika je ‘za to deželo še posebej pomembno sinodalno sporočilo miru in sprave, saj poskuša po dolgih letih bojev začeti znova’.

Prva in mednarodno pomembna programska točka potovanja v Angolo bo obisk pri najvplivnejšem predsedniku v celotni južni Afriki, Joseju Edoardu dos Santosu, v angolskem glavnem mestu Luandi. Kot je povedal p. Lombardi, je to priložnost za papežev nagovor o Afriki, namenjen tako Cerkvi kot celini, in je zato mednarodnega pomena.

Na enem novejših afriških nogometnih igrišč se bo Benedikt XVI. srečal z afriško mladino. Dan pred odhodom, torej 22. marca, pa se bo papež na lastno željo v župniji enega najrevnejših predelov Luande sestal s predstavnicami katoliških ženskih gibanj, kar se bo zgodilo prvič v programu papeških potovanj.

Angola je bila prva podsaharska dežela, kamor so prispeli misijonarji. Že leta 1455 je papež Nikolaj V. s papeško bulo ‘Romanus Pontifex’ pooblastil portugalskega kralja Afonsa V., naj v novo odkritih predelih afriške zahodne obale zgradi cerkve in tja pošlje misijonarje. Papež Leon X. je leta 1518 sina kralja Afonsa, Henriquea Kinu-Mbembo, imenoval za škofa v Kongu, ki je takrat segal tudi na ozemlje današnje Angole. Prvo škofijo v podsaharski Afriki, ‘Diocese de Congo e Angola’ s sedežem v Luandi, je ustanovil papež Klemen VIII. leta 1596 s papeško bulo ‘Super specula’.

Papež je za podporo v molitvi za afriške brate in sestre ter za uspešen apostolski obisk celine prosil vernike tudi v svojem včerajšnjem nagovoru pred molitvijo angelovega češčenja na Trgu sv. Petra v Vatikanu.