Papež Frančišek po lastnih besedah vlaga »veliko upanje« v svoje skoraj enotedensko potovanje na Kubo in v ZDA. Med današnjo splošno avdienco na Trgu sv. Petra v Vatikanu je pozdravil naroda obeh držav in prosil ljudi, naj njegov obisk spremljajo v molitvi. Frančišek v soboto leti najprej v Havano, tri dni kasneje pa naprej v Združene države Amerike.

V nagovoru med avdienco je papež še zadnjič spregovoril o zakonski zvezi in družini. Z današnjo katehezo je sklenil sklop sedemindvajsetih katehez o družini, ki ga je začel 17. decembra 2014. Izpostavil je nenadomestljivo vlogo družine v današnji družbi ter znova spomnil na svetopisemsko pripoved o stvarjenju.

Svetovno srečanje družin v Filadelfiji in oktobrska škofovska sinoda o družini v Rimu, ki sta »lepa in zahtevna dogodka«, kot je papež pojasnil zbranim na Petrovem trgu, imata svetovno razsežnost, ki ustreza »univerzalni dimenziji krščanstva«, pa tudi »univerzalnemu dometu temeljne in nenadomestljive človeške skupnosti, ki je ravno družina«.

Sedanjo družbo upravlja gospodarska tehnokracija, podrejenost etike logiki dobička pa ji daje na razpolago ogromna sredstva in veliko posredno podporo. V takšnem scenariju »nova zaveza moškega in ženske postane nujna za emancipacijo narodov od kolonizacije denarja«, ta zaveza pa mora po papeževih besedah »znova usmerjati politiko, gospodarstvo in civilno sobivanje«. Odločilna je za bivanje na zemlji, za posredovanje čuta življenja in za vezi spomina in upanja.

Družina je osnova te svetovne kulture in nas rešuje pred mnogimi napadi, uničenji, kolonizacijami, kot so kolonizacije denarja ali ideologij, ki tako zelo ogrožajo svet. »Družina je osnova za obrambo.«

Iz svetopisemske Besede o stvarjenju so izhajala tudi sredina premišljevanja o družini, je pojasnil Frančišek in nadaljeval, da iz te Besede lahko in moramo znova zajemati. To delo, ki je pred nami, je veliko in obenem zelo navdušujoče. »Božje stvarjenje ni preprosta filozofska postavka: je univerzalno obzorje življenja in vere! Ni drugačnega Božjega načrta o stvarjenju in zveličanju.«

Kljub izvirnemu grehu nismo prekleti in ne prepuščeni samim sebi. Bog je žensko zaznamoval z zaščitno ogrado pred zlom, h kateri se lahko zateče v vsaki generaciji. Ženska ima skrit in poseben blagoslov za zaščito pred hudičem. Kakor žena v Apokalipsi, ki teče, da bi skrila sina pred zmajem, Bog pa jo zavaruje.

Simbolni jezik Svetega pisma nam pravi, da je Bog moškemu in ženski, preden ju je izgnal iz edenskega vrta, najprej dal tuniki iz kože in ju oblekel. To dejanje nežnosti po papeževem pojasnilu pomeni, da »tudi v bolečih posledicah našega greha Bog ne želi, da ostanemo goli in prepuščeni svoji usodi grešnikov. To Božjo nežnost, to skrb za nas, vidimo utelešeno v Jezusu iz Nazareta. Kristus se je rodil iz žene, kar pomeni, da nas Bog ljubi takšne, kakršni smo, in nas želi voditi naprej v tem načrtu. Ženska pa je po papeževih besedah najmočnejša pri nadaljevanju tega načrta.

Obljuba, ki jo Bog daje moškemu in ženski na začetku zgodovine, vključuje vsa človeška bitja vse do konca zgodovine, je sklenil katehezo sveti oče. »Če imamo dovolj vere, nas bodo družine ljudstev na zemlji prepoznale po tem blagoslovu. Vsak, ki se bo pustil dotakniti temu pogledu, bo stopil na pot z nami ne glede na narodno ali versko pripadnost. Postal bo naš brat in naša sestra.«

Vir: Radio Vatikan / Kathpress / M.M.Š.
Foto: splet