Papež poziva Evropejce k nadaljnjemu sprejemu beguncev
Papež poziva Evropejce k nadaljnjemu sprejemu beguncev
Papež Frančišek je danes na tradicionalnem sprejemu v Apostolski palači ob začetku novega leta nagovoril diplomatski zbor, akreditiran pri Svetem sedežu.

Zbranim diplomatom je najprej voščil srečno novo leto in izrekel dobrodošlico vsem novim članom diplomatskega zbora (maja lani se mu je pridružil tudi novi slovenski veleposlanik pri Svetem sedežu, Tomaž Kunstelj), nato pa predstavil svoje razmišljanje o trenutnem položaju v svetu, »ki ga Bog tako ljubi in blagoslavlja«, in vendar ga pestijo številne težave.
Sveti oče je med drugim pozval Evropejce, naj ne popuščajo pri svojih prizadevanjih za pomoč beguncem. Kot je pojasnil, s tem povezane skrbi za kulturno in socialno sestavo ter notranjo varnostv državah sprejemnicah ne bi smele privesti do zavračanja pomoči potrebnih ljudi. Ideali humanizma, kot sta spoštovanje človekovega dostojanstva in solidarnost, lahko v marsikaterem trenutku zgodovine predstavljajo težko breme. Frančišek pa je prepričan, da Evropa, »podprta s svojo obsežno kulturno in versko dediščino«, še naprej nudi zatočišče migrantom.
Tokove migrantov je papež opisal kot »temeljni dejavnik prihodnosti sveta«. Odgovore na »težko migrantsko stisko« pa lahko države poiščejo le skupaj, nobena dežela ne more pri tem delovati povsem samostojno. Doslej je pri tem primanjkovala le srednje- in dolgoročna strategija.
Sprejem in vključitev ljudi, ki bežijo pred revščino, vojno, preganjanjem in posledicami podnebnih sprememb, bi morala vedno spremljati prizadevanja za izboljšanje položaja v državah, od koder ti ljudje prihajajo. To po papeževih besedah zahteva odmik od utečenih napak, kot so trgovanje z orožjem, korupcija in na področju pridobivanja surovin. Frančišek je obsodil tudi strategije, »ki so narodom, v katere so usmerjene, ideološko povsem tuje«.
Kot posebno nevarnost za mirno sožitje je papež označil verski fundamentalizem in skrajništvo. To dvoje nastaja iz instrumentalizacije vere za oblastno-politične cilje. Verski fanatizem pa je tudi odziv na pomanjkanje idealov in odmik od vernosti, »ki tako dramatično zaznamujeta zahod«. Frančišek je zagotovil, da si bo Sveti sedež vedno prizadeval za mirno sobivanje kultur in medverski dialog.
Za leto 2016 je papež pozval k novim prizadevanjem za zaključek vojne v Siriji, pa tudi za mirno rešitev med Izraelci in Palestinci. Poleg tega je omenil še položaj migrantov na meji z Mehiko in Združenimi državami Amerike, spore v osrednji Afriki, Libiji in Ukrajini, pa tudi zaskrbljenost zaradi nedavnih jedrskih testov v Severni Koreji. Izkazal je tudi zadovoljstvo ob podpisu jedrskega sporazuma z Iranom in skorajšnjim podpisom pričakovanega podnebnega sporazuma v Parizu.
Sveti sedež ima trenutno vzpostavljene diplomatske odnose s 180 državami, kamor sodi tudi Evropska zveza, Malteški viteški red in Palestinska avtonomna območja.
Vir: Kathpress
Foto: VR / ANSA



