Papež Benedikt XVI. je vernike pozval, naj še bolj goreče častijo Božjo Mater Marijo. Marija bi morala predstavljati ‘pomemben dejavnik’ v naši verski praksi, je sveti oče dejal v nagovoru med včerajšnjo splošno avdienco v svoji letni rezidenci v Castel Gandolfu. V osebni molitvi ne bi smela manjkati priprošnja k nebeški Materi.

Marijo zaznamuje posebna bližina tako Bogu Očetu kot Jezusu Kristusu. To naj bi do izraza privedlo tradicionalno češčenje Marije Kraljice. Marijino kraljestvo pa tako kot kraljestvo njenega sina Jezusa ni povezano z zemeljsko oblastjo. Prežeto je s ponižnostjo, služenjem in ljubeznijo, je dejal Benedikt XVI. Kot Jezusova Mati se je Marija brez zadržkov dala na razpolago ‘projektu Božje ljubezni’.

Kot ljubeča mati je Marija vernikom še posebej blizu, je poudaril sveti oče pred več kot dva tisoč verniki, ki so se zbrali na notranjem dvorišču letne papeške rezidence v Castel Gandolfu. In iz tega izhaja njena posebna vloga priprošnjice vernikov pri Bogu Očetu.

Papež je svoj nagovor med avdienco posvetil bogoslužnemu prazniku Marije Kraljice, ki smo ga obhajali včeraj. Marijo je Bog povišal kot ‘Kraljico vesoljne Cerkve’, ‘da bi bila izenačena svojemu sinu’.

Sicer starodavni praznik Marije Kraljice v katoliški Cerkvi obhajamo od leta 1954, ko ga je ob koncu Marijinega leta razglasil papež Pij XII. (1939-1958). Tedaj je bil za praznik določen datum 31. maj, po reformi bogoslužnega koledarja po drugem vatikanskem cerkvenem zboru pa se je praznik premaknil na 22. avgust. Novi datum teden dni po Marijinem vnebovzetju naj bi poudaril ta največji Marijin praznik v cerkvenem letu.