Romarje, ki so se zbrali v Castel Gandolfu, je na petnajsto nedeljo med letom spomnil, da nam evangeljski odlomek iz Matejevega evangelija o sejalcu razodeva »velikodušnost in zaupanje, s katerima Bog seje svojo besedo v naša srca, pa tudi njegovo moč, ki deluje v nas«.

V središču te skrivnosti je po papeževih besedah sam Kristus. »Jezus, učlovečena Beseda, ki je dal svoje življenje za naše odrešenje, je seme, ki ga Oče še naprej seje po svetu, da bi s svojo smrtjo obrodilo obilen sad,« je pojasnil.

Oče nikoli ne preneha sejati

Papež je po poročanju spletnega portala Vatican News priznal, da Božja beseda ne naleti vedno na odprta srca. Včasih pade na »trda in neodzivna tla« ali v srca, ki so podobna »poteptani poti, skalnatim tlom ali trnovemu grmovju«. Drugič pa naleti na »rodovitno in sprejemljivo zemljo, kjer se začnejo dogajati čudeži ljubezni, ki imajo moč vse spremeniti«. Prav zato, je nadaljeval, »Oče nikoli ne preneha sejati, saj ve, da je moč njegove ljubezni večja od naše slabosti.«

Bog pozna vsakega posameznika

Ob sklicevanju na svetega Janeza Krizostoma je papež omenil navidezni paradoks sejanja semena tja, kjer se zdi, da ne more vzkliti. V kmetijstvu bi bilo to nesmiselno, je dejal, Bog pa deluje drugače, saj se lahko tudi »kamnita tla spremenijo v rodovitno zemljo«. Poudaril je, da Božje zaupanje človeku temelji na njegovem popolnem poznavanju vsakega posameznika.

Bog nikoli ne neha verovati v nas

»Božja velikodušnost do nas ni naivna, ampak modra. V vsakem izmed nas vidi možnost za dobro, ki je včasih niti sami ne prepoznamo,« je nadaljeval: »Gospod, ki pozna zemljo našega srca bolje kakor mi sami, nikoli ne neha verovati v nas – v to, kar smo, in v to, kar lahko po veri vanj iz dneva v dan postajamo.«

Sadovi Duha

Ko človek Božjo besedo sprejme s ponižnostjo in odprtim srcem, ta obrodi sadove Svetega Duha, je poudaril papež. Ob tem je spomnil na besede apostola Pavla v Pismu Galačanom, kjer so sadovi Duha našteti kot »ljubezen, veselje, mir, potrpežljivost, blagost, dobrotljivost, zvestoba, krotkost in samoobvladovanje. Kako zelo naš svet potrebuje te sadove, da bi bil z njimi napolnjen in po njih preobražen«.

Povabilo za poletni čas

Ob začetku poletnega obdobja je papež vernike spodbudil, naj čas počitnic izkoristijo tudi za poglobitev svojega duhovnega življenja. »Zato sklenimo, da si bomo še posebej v teh poletnih dneh počitka vzeli čas za poslušanje, branje in premišljevanje Božje besede,« je dejal ter povabil tudi k »dragocenim trenutkom tišine in molitve«.

Takšni trenutki po njegovih besedah prenavljajo telo in duha ter kristjane pripravljajo, da se v vsakdanje življenje vrnejo »pripravljeni oznanjati veselo novico evangelija in še bolj prispevati k rasti Božjega kraljestva«.