Leon XIV. se je na prvi avgustovski splošni avdienci odločil za temo skrivnosti Jezusovega trpljenja, smrti in vstajenja, poročajo vatikanski mediji. Na začetku je zbrane povabil, naj premišljujejo o besedi »priprava«: ta je »na videz preprosta, vendar v sebi skriva dragoceno skrivnost krščanskega življenja«.

S papamobilom med množico. FOTO: Vatican Media

Ljubezen ni nenaden vzgib

V evangeliju po Marku, v pripravah na pasho, dvanajst apostolov Jezusu zastavi zelo praktično vprašanje: »Kam hočeš, da gremo in ti pripravimo, da boš jedel velikonočno jagnje?« Papež Leon je poudaril, kako so učenci slutili, da se bo zgodilo nekaj pomembnega, in v zameno so od Jezusa prejeli odgovor, ki se zdi kot uganka: »Pojdita v mesto in naproti vama bo prišel človek, ki bo nosil vrč vode.«

Prava ljubezen ni rezultat naključja, ampak zavestne odločitve.

Podrobnosti postanejo simbolične: človek, ki nosi vrč – opravilo, ki je bilo takrat predvsem žensko, že pripravljena soba v nadstropju, neznani hišni gospodar. Jezus je že vse pripravil za svoje učence. To nam kaže, je pojasnil papež, da prava ljubezen »ni rezultat naključja, ampak zavestne odločitve«. Jezus se s svojim trpljenjem ne sooči po naključju, ampak iz zvestobe poti, ki jo je sprejel ter prehodil svobodno in skrbno. Papež Leon je poudaril, da bi nam to moralo biti v tolažbo: »zavedanje, da se darovanje njegovega življenja rodi iz globokega namena, ne iz nenadnega vzgiba«.

Bog je pripravil mesto za nas

V nadaljevanju simbolike evangeljskega odlomka že pripravljena soba razkriva dejstvo, da nam Bog utira pot. Preden »se zavemo, da potrebujemo nekoga, ki nas bo sprejel, nam je Gospod že pripravil prostor, kjer se lahko prepoznamo in čutimo, da smo Njegovi prijatelji«.

Vsak izmed nas lahko v svojem srcu najde ta prostor, ki je ustvarjen posebej za vsakega posameznika in zgolj čaka, da ga prepoznamo, napolnimo in vzljubimo.

Milost ne odstrani naše svobode, ampak jo prebudi. Darovanje Boga ne odpravi naše odgovornosti, ampak jo naredi rodovitno.

Čeprav je Jezus v evangeliju že vse pripravil za pasho, je apostole kljub temu prosil, naj opravijo svoj del. S tem, je poudaril papež, lahko prejmemo pomemben nauk za naše duhovno življenje: »Milost ne odstrani naše svobode, ampak jo prebudi. Darovanje Boga ne odpravi naše odgovornosti, ampak jo naredi rodovitno.«

Srečanje z mladim romarjem. FOTO: Vatican Media

Priprave niso enake utvaram

Papež Leon je romarje, zbrane na Trgu sv. Petra, spomnil, da »imamo tudi mi večerjo, ki jo moramo pripraviti«. Ne gre le za bogoslužje, ampak za našo razpoložljivost, da vstopimo v opravilo, ki nas presega. Evharistija se ne obhaja le na oltarju, ampak tudi v vsakdanjosti, kjer je mogoče vsako stvar živeti kot darovanje in zahvaljevanje.

Da bi to storili, je pozval papež, pa moramo iz svojega življenja odstraniti stvari, ki nas ovirajo. Obenem je opozoril, naj ne zamenjujemo priprav z utvarami ali verjamemo, da biti pripravljen pomeni biti zaveden. Utvare nas zmotijo, pripravljenost pa nas vodi. Jezus nam je dal zgled tega, ko je med svojim delovanjem pripravljal »obhajilno večerjo« za svoje učence, čeprav oni tega niso razumeli in je eden od njih nameraval Jezusa izdati.

»Tudi mi smo poklicani, da pripravimo svojo pasho«. FOTO: Vatican Media

Tudi mi smo poklicani, da »pripravimo svojo pasho«. Kot je papež Leon spodbudil zbrane romarje, to ne pomeni samo priprave na mašo, temveč tudi na trenutke v našem vsakdanjem življenju. To lahko pomeni, da smo pripravljeni narediti prvi korak, da bolj poslušamo ali da ne čakamo več, da se bodo drugi spremenili.

In ko se odločimo, da bomo sprejeli Božji klic in se pripravili na občestvo z Njim, ne bomo sami, je poudaril papež: »Odkrili bomo, da nas obdajajo znamenja, srečanja in besede, ki nas usmerjajo v tisto prostorno in že pripravljeno sobo, kjer se nenehno obhaja skrivnost neskončne ljubezni, ki nas podpira in vedno hodi pred nami.«

Leon XIV. med današnjim nagovorom. FOTO: Vatican Media

80 let po Hirošimi in Nagasakiju: dajmo prostor pravičnosti, dialogu in bratstvu

Papež Leon je ob robu avdience spomnil tudi na osemdeseto obletnico jedrskega bombardiranja japonskih mest Hirošime in Nagasakija:

»Rad bi zagotovil svojo molitev za tiste, ki so utrpeli telesne, duševne in družbene posledice. Kljub minevanju let so ti tragični dogodki splošno opozorilo pred opustošenjem, ki ga povzročajo vojne, zlasti jedrsko orožje. Upam, da bo v današnjem svetu, ki ga zaznamujejo velike napetosti in krvavi spori, navidezna varnost, ki temelji na grožnji medsebojnega uničenja, dala prostor orodjem pravičnosti, praksi dialoga in zaupanju v bratstvo.«

Papež je spomnil tudi na današnjo obletnico jedrskega bombardiranja Japonske. FOTO: Vatican Media