Papež Frančišek je včeraj dopoldne na Trgu sv. Petra v Vatikanu med prvo splošno avdienco v letošnjem letu pričel z novim sklopom katehez, ki bodo posvečene zakramentom. Kot poroča Radio Vatikan, je včeraj spregovoril o krstu. »Krst je zakrament, na katerem temelji naša vera in ki nas spaja kot žive ude v Kristusu in njegovi Cerkvi«, je dejal papež. Skupaj z evharistijo in birmo oblikuje »uvajanje v krščanstvo«, ki predstavlja en sam, velik zakramentalni dogodek, ta pa nas oblikuje po Gospodu in iz nas dela živo znamenje njegove navzočnosti in ljubezni.

Pri tem je Frančišek zastavil vprašanji: Ali je krst zares nujen, da bi lahko živeli kot kristjani in hodili za Jezusom? Ali ne gre samo za preprost obred, neko formalno dejanje Cerkve? Odgovoril je z besedami apostola Pavla Rimljanom, ki pravi, da »smo bili vsi, ki smo bili krščeni v Kristusa Jezusa, krščeni v njegovo smrt; s krstom smo bili skupaj z njim pokopani v smrt, da bi prav tako, kakor je Kristus v moči Očetovega veličastva vstal od mrtvih, tudi mi stopili na pot novosti življenja« (Rim 6,3-4). Ne gre torej za neko formalnost, je poudaril papež Frančišek, pač pa za dejanje, ki se v globini dotika našega bivanja.

Mnogi med nami nimajo niti najmanjšega spomina na obhajanje zakramenta krsta, saj so bili krščeni kmalu po rojstvu. Frančišek je zbrane na Petrovem trgu vprašal, ali vedo za datum svojega krsta ter pripomnil, da je pomembno vedeti, kdaj smo bili potopljeni v ta tok Jezusovega zveličanja. Če zanj ne vemo, obstaja nevarnost, da izgubimo spomin na tisto, kar je Gospod storil za nas, spomin na dar, ki smo ga prejeli. Zdi se nam kot nek dogodek iz preteklosti, ki se je zgodil na željo naših staršev, ne pa na našo željo in ki nima nikakršnega vpliva na sedanjost. Papež je vernike spodbudil, naj prebudijo spomin na svoj krst, saj smo vsi poklicani, da vsak dan živimo svoj krst kot sedanjo stvarnost življenja.





V moči krsta smo vključeni v odnos Jezusa z Bogom Očetom, smo prinašalci novega upanja, ki nam ga daje krst, da vse življenje hodimo naprej po poti zveličanja. Tega upanja nam nič in nihče ne more ugasniti, kajti upanje ne razočara. Zahvaljujoč krstu smo po papeževih besedah »zmožni odpustiti in ljubiti tudi tistega, ki nas užali in stori hudo«, uspe nam »prepoznati v zadnjih in revnih Gospodovo obličje, ki nas obiskuje in nam je blizu«. Krst nam pomaga, da na obrazu osebe, ki je v stiski, v trpečih in naših bližnjih prepoznamo Jezusovo obličje.

Ob koncu kateheze je sveti oče še pojasnil, da nihče ne more krstiti samega sebe. Krst lahko želimo in zanj prosimo, vedno pa je potreben nekdo, ki nam podeli ta zakrament v Gospodovem imenu. Krst je namreč dar, ki nam je darovan v sklopu bratske skrbi in delitve, je kot veriga milosti. V obhajanju krsta lahko prepoznamo najbolj pristne smernice Cerkve, ki kot mati še naprej rojeva svoje otroke v Kristusu, v rodovitnosti Svetega Duha.

Sveti oče je zbrane povabil, naj Gospoda iz srca prosijo, da bi v vsakdanjem življenju lahko vedno bolj doživljali milost, ki smo jo prejeli s krstom, v srečanju z nami pa bodo naši bratje lahko srečali prave Božje otroke, prave brate in sestre v Jezusu Kristusu, prave člane Cerkve.


Vir: Radio Vatikan / Kathpress / M. M. Š.
Foto: arhiv Družine (T. S.)