Papež Frančišek je prispel v Šrilanko. Iz Vatikana je odpotoval včeraj pozno popoldne, danes malo pred 9. uro po krajevnem času pa je njegovo letalo pristalo na mednarodnem letališču v šrilanški prestolnici Colombo. Tam so svetega očeta pričakali pred nekaj dnevi izvoljeni predsednik Maithripala Sirisena, kardinal Malcolm Ranjith, otroški zbor, ki ga je pozdravil s pesmijo, in tradicionalni šrilanški plesalci. Po prihodu je sledila sprejemna slovesnost.

»Hvala za vaš topel sprejem. Dolgo sem pričakoval ta obisk v Šrilanki in te dni, ki jih bomo preživeli skupaj. Šrilanka je zaradi svojih naravnih lepot znana kot biser Indijskega oceana. Predvsem pa je ta otok znan zaradi topline svojega prebivalstva in bogate raznolikosti svojih kulturnih ter verskih tradicij«, je papež pričel svoj pozdravni nagovor ob začetku sedmega mednarodnega apostolskega potovanja.

Frančišek je čestital novoizvoljenemu predsedniku Šrilanke, ki je izrazil veliko zadovoljstvo, da mandat začenja ravno z obiskom svetega očeta. Po nadaljnjih pozdravih in zahvalah je papež poudaril, da je njegov obisk predvsem pastoralne narave: »Prispel sem kot vesoljni pastir katoliške Cerkve, da bi srečal in opogumil katoličane na tem otoku in da bi z njimi molil.« Eden osrednjih dogodkov med obiskom na tem azijskem otoku bo kanonizacija bl. Jožefa Vaza, katerega »zgled krščanske ljubezni in spoštovanja do vsake osebe, brez razlikovanja narodnosti ali verstev, nas še danes navdihuje in uči«, je zatrdil papež in dodal, da želi njegov obisk tudi »izraziti ljubezen in skrb Cerkve do vseh Šrilančanov« ter »potrditi željo katoliške skupnosti, da bi bila dejavno soudeležena v življenju družbe«.

Nenehna tragedija našega sveta je, da so mnoge skupnosti v vojni. Nesposobnost spraviti med seboj raznolikosti in nesoglasja je vzbudila etnične in verske napetosti, ki jih pogosto spremljajo izbruhi nasilja. Šrilanka je mnogo let živela grozote državljanskega spora, je spomnil sveti oče. Sedaj si prizadeva »utrditi mir in pozdraviti rane tistih let«, preseči grenko dediščino krivic, sovražnosti in nezaupanja, ki jo je zapustil spor, pa ni lahka naloga. Udejanji se lahko le, če se zlo premaga z dobrim in če se neguje tiste kreposti, ki spodbujajo spravo, solidarnost in mir. Poleg tega ta proces zahteva iskanje resnice, vendar ne z namenom, da bi odprli stare rane, ampak ker je resnica nujno sredstvo za pospešitev njihovega ozdravljenja, pravičnosti in edinosti.

Papež Frančišek je izrazil prepričanje, da imajo pripadniki različnih verskih izročil »bistveno vlogo« v sedanjem občutljivem procesu sprave in obnove v Šrilanki. Potrebno je sodelovanje med vsemi člani družbe, da vsi pridejo do glasu. Vsi morajo imeti svobodo, da izrazijo lastne skrbi, potrebe, želje in strahove. Predvsem pa morajo vsi biti pripravljeni sprejeti drug drugega, spoštovati upravičene razlike in se naučiti živeti kot ena družina.

»Vsakokrat, ko si osebe ponižno in odprto medsebojno prisluhnejo, lahko pridejo na plan skupne vrednote in želje. Na raznolikost se ne bo več gledalo kot na grožnjo, ampak kot na vir obogatitve. Pot nasproti pravičnosti, spravi in družbeni skladnosti se pokaže bolj jasno.«

V tem smislu mora veliko delo obnove zaobjemati predvsem »spodbujanje človekovega dostojanstva, spoštovanje človekovih pravic in polno vključitev vsakega člana družbe«, je papež Frančišek sklenil svoj pozdravni nagovor v Šrilanki. Ob koncu je političnim, verskim in kulturnim voditeljem zaželel, da bi vsako svojo besedo in vsako dejanje pretehtali glede na dobro, ki bo sledilo, saj bodo s tem prispevali k dolgotrajnemu materialnemu in duhovnemu napredovanju šrilanškega naroda. »Da bi bili lahko ti dnevi, ki jih bomo preživeli skupaj, dnevi prijateljstva, dialoga in solidarnosti.«





Papež Frančišek je v Šrilanki pristal po deveturnem letu, z letala pa je tradicionalno poslal telegrame voditeljem držav, nad katerimi je potoval. Islamskim državam Srednjega Vzhoda je zagotovil svoje molitve, v telegramih državnim voditeljem Irana, Združenih arabskih emiratov in Omana pa je prosil »blagoslova Vsemogočnega za mir in blaginjo«. Za razliko od besedil, namenjenih pretežno krščanskim državam, denimo Grčiji, je drugod besedo »Bog« nadomestil izraz »Vsemogočni«, tako tudi v telegramu indijskemu predsedniku Pranabu Mukherjeeju, pripadniku hindujske vere.

V sporočilih albanskemu voditelju Bujarju Nishaniju in turškemu predsedniku Recepu Tayyipu Erdoganu je Frančišek izpostavil »prijetne spomine« na nedavni obisk v obeh državah. Septembra lani je odpotoval na enodnevni obisk v albansko prestolnico, konec novembra pa je obiskal Ankaro in Carigrad.

Vir: Radio Vatikan / Kathpress / M. M. Š.
Foto: Radio Vatikan