Papež Frančišek je izrazil svoje nasprotovanje prepovedi nošenja naglavnih pokrival iz verskih razlogov. »Če si muslimanska ženska želi nositi naglavno pokrivalo, ji moramo to omogočiti, prav tako kot mora biti katoličanu omogočeno, da okoli vratu nosi križec, če si tega želi«, je sveti oče dejal v pogovoru za francoski katoliški časnik La Croix in z mislijo na prepoved nošenja naglavnih pokrival v Franciji poudaril, da mora imeti vsak človek možnost za svobodno izražanje svoje vere. To mora biti dovoljeno tudi v kulturnem središču in ne le na družbenem obrobju.



Papež je v pogovoru s časnikarjema Guillaumom Goubertom in Sébastienom Maillardom spregovoril o številnih temah, od zdravega sekularizma in pravega načina razumevanja in življenja v skladu s cerkvenim vesoljnim misijonarskim naukom, do Evrope v odnosu do begunske krize in možnosti mirnega sožitja med kristjani in muslimani. Predstavil je tudi svoje mnenje o krizi spolnih zlorab s strani duhovnikov, ki je v Franciji močno odmevala.

Izrekel je tudi kritiko Franciji zaradi »pretiranega laicizma«. Veroizpovedi veljajo za nekakšno »subkulturo«, ne pa kot »pristna in lastna kultura«, je pripomnil sveti oče. To je njegova »drobna kritika« Francije, ki jo sicer zelo ceni. Dežela bi morala na tem področju »narediti korak naprej«.

Papež je obenem poudaril, da Evropa nima ene same krščanske korenine. Obstaja veliko korenin. Ko govorimo o krščanski Evropi, se boji, je priznal Frančišek, da bi bil ton govora lahko »zmagoslavem ali maščevalen«. Naša dolžnost je razmere pomirjati, vendar ne na kolonialistični način. Potreben je duh služenja, kakršen prihaja do izraza pri umivanju nog: »Dolžnost krščanstva do Evrope je služenje.«

Frančišek je tudi zagotovil, da je mirno sožitje med kristjani in muslimani v temeljih povsem mogoče. V njegovi domovini Argentini imajo pripadniki obeh veroizpovedi med seboj »dobre prijateljske odnose«. Kot dodatne primere je navedel še Srednjeafriško republiko in Libanon.

Na temo beguncev je dejal, da je najslabši sprejem za prebežnike »getoizacija« in ob tem pozval k boljši integraciji novoprišlekov. Teroristi v Bruslju so bili otroci migrantov, ki si prišli iz begunskega geta.

Novi londonski župan Sadiq Khan, sin pakistanskih priseljencev, pa je slovesno zaprisegel v eni od londonskih stolnic, verjetno ga bo sprejela tudi britanska kraljica Elizabeta II., je dodal sveti oče. To kaže, kako pomembno je za Evropo, da znova najde svojo sposobnost za integracijo različnih priseljencev. Integracija je za Evropo zaradi izredno nizke stopnje rodnosti pomembnejša kot kdaj koli.

Na vprašanje, ali Evropa ne more več sprejemati beguncev, je Frančišek odgovoril, da Evropa ne more preprosto na stežaj odpreti svojih vrat. Bolj bistveno je vprašanje, zakaj je dandanašnji na svetu sploh toliko beguncev. Kot je pojasnil sveti oče, sam korenine begunske krize vidi na Bližnjem Vzhodu in zaostajanju v razvoju afriške celine. Posebej v afriških državah primanjkuje naložb, je pojasnil papež, 80 % bogastva človeštva pa je razdeljenega med 16 % prebivalstva.

Vir: Kathpress / Vatican Radio
Foto: splet