Papež Benedikt XVI. je na prvi splošni avdienci po svojem obisku Mehike in Kube zbranim vernikom v Vatikanu podal svoje globoke vtise o navdušenem sprejemu v obeh državah, poroča avstrijska katoliška agencija Kathpress. “To so bili nepozabni dnevi radosti in upanja, ki jih bom za vedno ohranil v svojem srcu,” je sveti oče dejal v svojem nagovoru med splošno avdienco na Trgu sv. Petra. Poudaril je, da je bilo njegovo romanje namenjeno celotni Latinski Ameriki, ki jo je s svojim obiskom želel simbolično objeti. Papež se je s svojega šestdnevnega potovanja po Latinski Ameriki vrnil pred tednom dni.

Kot je dejal, se z veliko hvaležnostjo spominja nepreglednih vrst ljudi, ki so ga v Mehiki pozdravljali ob poteh in ga navdušeno spremljali. Te množice so mu pripravile ‘nenavaden in živahen sprejem’. Tudi v Havani se je kljub močnem dežju od njega poslovilo na deset tisoče ljudi.

Na Kubi je sveti oče po lastnih besedah želel okrepiti tamkajšnjo Cerkev, ki z radostjo oznanja Kristusov evangelij. Na tem karibskem otoku sicer še obstajajo določene ‘težave’, ki jih je potrebno premagati, da bo Cerkvi omogočeno izpolnjevanje njenih duhovnih in vzgojnih nalog tudi v javnem prostoru. Papež pa je z obiskom na Kubi želel tudi izpostaviti, da ‘v svojem srcu nosi skrbi in želje vseh Kubancev, predvsem tistih, ki trpijo zaradi omejevanja svobode.’ Njegovo potovanje naj bi dokumentiralo tudi odlične odnose med Svetim sedežem in Kubo.

Med slovesnim bogoslužjem na Trgu revolucije v Havani je Benedikt XVI. poudaril, da tako Kuba kot svet potrebujeta spremembe, ki pa jih lahko dosežemo le, če se bo vsak posameznik odprl za popolno resnico. To je pogoj, ki ga je nujno potrebno izpolniti, če želimo doseči svobodo. Sveti oče pa je želel okrepiti tudi zahtevo, da se Cerkvi na Kubi omogoči javno delovanje.

Kot poroča Radio Vatikan, je Benedikt XVI. med katehezo spomnil še na nocojšnjo sveto mašo in spomin na Gospodovo zadnjo večerjo, s katero bomo vstopili v velikonočno tridnevje, vrh celotnega bogoslužnega leta, da bi obhajali osrednjo skrivnost vere: Kristusovo trpljenje, smrt in vstajenje. Ta osrednji trenutek Jezusovega poslanstva je v Janezovem evangeliju imenovan kot njegova ‘ura’, ki se začne z zadnjo večerjo. Papež je pojasnil, da je vse Jezusovo življenje usmerjeno k tej uri, zaznamovani s prehodom in z ljubeznijo do konca. Božja ljubezen, torej Sveti Duh, Jezusa vodi skozi brezno zla in smrti ter ga privede ven, v novi prostor vstajenja. Ljubezen pa je tista, ki naredi to preobrazbo, tako da Jezus prestopi meje človeške pogojenosti, zaznamovane z grehom, in preseže pregrado, ki iz človeka dela zapornika, ločenega od Boga in večnega življenja. Sveti oče je vse povabil, naj se z vero udeležijo bogoslužnih obredov velikonočnega tridnevja ter zaželel veselo veliko noč.

Ob zaključku včerajšnje avdience je papež spomnil še na mednarodni dan ozaveščanja o nevarnosti zemeljskih min, zaradi katerih ljudje na vojnih območjih živijo v nenehnem strahu. Sveti oče je vsem žrtvam tega uničevalnega orožja in tudi njihovim družinam izrazil svojo globoko solidarnost.
Ottawski sporazum je v veljavi od leta 1999. Doslej je skupno stodevetinpetdeset držav podpisalo konvencijo o prepovedi uporabe, kopičenja zalog, proizvodnje in prenosa zemeljskih min ter o njihovem uničenju. Med podpisniki pa ni držav, kot so denimo Združene države Amerike, Rusija, Kitajska, Indija in Izrael. Po podatkih Rdečega križa je trenutno po svetu zakopanih okoli sto milijonov zemeljskih min, dodatnih dvesto do dvsetopetdeset milijonov pa naj bi jih bilo shranjenih v vojaških skladiščih. Decembra 2005 so Združeni narodi 4. april razglasili za mednarodni dan proti zemeljskim minam.