Papež Frančišek je škofije vesoljne Cerkve pozval, naj v svetem letu usmiljenja uredijo čim več bolnišnic, domov za ostarele, pomoči za odvisnike od mamil ali kakšno drugo socialno ustanovo. »Lepo bi bilo, če bi vsaka škofija razmislila o naslednjem: kaj lahko zapustimo kot živ spomin, kot živo delo usmiljenja, kot rano živega Jezusa v letošnjem letu usmiljenja«, je sveti oče dejal v soboto zvečer, ko se je na Trgu sv. Petra na predvečer nedelje Božjega usmiljenja zbralo več deset tisoč ljudi. Veliko stvari obstaja, ki jih lahko storimo, »o tem se pogovorite s svojimi škofi«, je predlagal Frančišek.



Usmiljenje je v središču letošnjega svetega leta, ki ga je lani razglasil sveti oče, zaključi pa se novembra s sklepom cerkvenega leta. Po navedbah prirediteljev, Papeškega sveta za novo evangelizacijo, je bila sobotna vigilija eden izmed vrhuncev svetega leta.

Vera, ki ni usmiljena in ne pride v stik »z nadlogami človeštva«, je zgolj ideologija, je papež dejal v svojem nagovoru. »Če želimo resnično verovati v Boga, se moramo približati njegovim ranam, se jih dotakniti, skloniti glavo in dopustiti, da se tudi drugi nežno dotaknejo naših ran.«

Z učlovečenjem je Bog postal eden izmed nas, je nadaljeval Frančišek. V Jezusu je Božje usmiljenje postalo nekaj, česar se lahko dotaknemo z rokami, poleg tega pa je to tudi »spodbuda za nas, da sami postanemo orodje usmiljenja«. O usmiljenju pa ne smemo zgolj govoriti, temveč ga moramo tudi konkretno udejanjati, čeprav je to zelo naporno. »To je pot, ki traja vse življenje in ne sme poznati počitka. Jezus nam je rekel, da moramo biti usmiljeni kakor Oče«, je papež spomnil na evangelij po Luki.

Sveti oče je poudaril, da ima usmiljenje »veliko obrazov«. Kaže se v bližini in nežnosti, v sočutju in udeležbi, v tolažbi in odpuščanju. Usmiljenje je vedno nekaj novega, ki kliče po strmenju in občudovanju, »če opazujemo veliko stvariteljsko iznajdljivost Boga, ki nam prihaja nasproti s svojo ljubeznijo«.

Papež je tudi spomnil, da je sv. Janez Pavel II. (1978-2005) nedeljo Božjega usmiljenja uvedel na željo poljske redovnice sv. Favstine Kovalske.

Vir: Kathpress
Foto: RV / ANSA