Papež Frančišek se je včeraj srečal s 33 begunci, ki so preko humanitarnih koridorjev nedavno pripotovali z Lesbosa v italijansko prestolnico. Sveti oče je blizu vhoda v apostolsko palačo dal namestiti križ s »križanim« reševalnim jopičem, kot spomin na migrante in begunce, ki so svoje življenje izgubili v vodah Sredozemskega morja. Nato je zbrane povabil, naj ob pogledu na križ v tišini molijo, ter jim podelil blagoslov in se z vsakim osebno srečal.

Med papeževimi gosti so bili begunci, ki potrebujejo posebno zaščito, v Italijo pa so pripotovali s papeževim »socialnim delavcem« kardinalom Konradom Krajewskim. Med njimi je bilo 14 mladoletnih oseb in nekaj več kot deset kristjanov. Po vatikanskih navedbah gre za mlade in družine iz Afganistana, Toga in Kameruna.

Papež je v nagovoru svojim gostom pojasnil, da je to že drugi reševalni jopič, ki ga je sprejel v dar. Prvega mu je pred kakšnim letom dni podarila skupina reševalcev, pripadal pa je deklici, ki je utonila v Sredozemskem morju. Kot je dejal, ga je podaril podtajnikoma oddelka za migrante in begunce na Dikasteriju za celostni človeški razvoj in jima naročil: »Poglejta, to je vajino poslanstvo.« S tem je želel dati pomen neizogibni obvezi Cerkve, da rešuje življenja migrantov, jih sprejme, ščiti, spodbuja njihov napredek in jih vključuje v družbo.

Krivica prisili mnoge migrante …

Drugi reševalni jopič je svetemu očetu pred nekaj dnevi izročila druga skupina reševalcev, pripadal pa je migrantu, ki je izginil v morju julija letos. Nihče ne ve, kdo je bil ali od kod je prihajal, znano je le, da so jopič pobrali na valovih osrednjega Sredozemlja 3. julija 2019, na geografskih koordinatah 34*16.518 E • 13*42.289. »Tako smo se znašli še pred eno smrtjo, ki jo je povzročila krivica,« je dejal Frančišek, saj »krivica prisili številne migrante, da zapustijo svojo domovino. Krivica jih prisili, da prečkajo puščavo, da v taboriščih utrpijo zlorabo in mučenja, krivica jih zavrne, da zaradi tega umrejo v morju.«

Križ znamenje trpljenja in odrešenja

Jopič je na križu iz barvne smole, ki želi izraziti duhovno izkustvo, ki ga je uspel razbrati iz besed reševalcev. V Jezusu Kristusu je križ vir rešitve, za tiste pa, »ki so na poti pogubljenja, norost; nam, ki smo na poti rešitve, pa je Božja moč« (1 Kor 1,18). V krščanskem izročilu je križ znamenje trpljenja in žrtve, pa tudi odrešenja in zveličanja.

Križ v preddverju apostolske palače je prozoren, zato je v izziv, da z večjo pozornostjo vedno gledamo in iščemo resnico, poleg tega pa se modro sveti, da bi znova utrdil našo vero v vstajenje, v Kristusovo zmago nad smrtjo. Tudi neznani migrant, ki je umrl z upanjem na novo življenje, je soudeležen pri tej zmagi. Reševalci so papežu pripovedovali, kako se učijo človeškosti od oseb, ki jih uspejo rešiti. Razkrili so mu, da v vsakem novem poslanstvu znova odkrivajo lepoto tega, da smo ena sama velika človeška družina, združena v vesoljnem bratstvu.

»Križan« reševalni jopič

Frančišek je pojasnil, da se je odločil »križati« reševalni jopič vsem v opomin, da moramo imeti odprte oči, odprto srce, da bo opominjal vse na neodložljivo obvezo reševanja vsakega človeškega življenja, na moralno dolžnost, ki je skupna tako verujočim kot neverujočim.

Nujno moramo prisluhniti obupanemu kriku bratov in sester, ki se raje soočijo z viharnim morjem, kot pa da bi počasi umirali v libijskih taboriščih, krajih mučenja in nizkotne sužnosti. Ne smemo ostati neprizadeti pred zlorabami in nasiljem, katerih žrtve so nedolžni in jih prepustimo kot blago brezvestnim tihotapcem. Ob takšnem ravnanju smo soodgovorni za njihovo smrt.

Vir: Radio Vatikan / Kathpress
Foto: Vatican Media