Papež Frančišek je v torek v Vatikanu sprejel vodjo urada za zunanje zadeve pri Moskovskem patriarhatu, metropolita Hilariona. Kot so sporočili z vatikanskega tiskovnega urada, sta se cerkvena predstavnika srečala v Domu sv. Marte. Metropolit je v zadnjih letih redni obiskovalec Vatikana.



Po navedbah Radia Vatikan je metropolit Hilarion želel obiskati tudi upokojenega papeža Benedikta XVI. (2005-2013), Frančišku pa se predvsem zahvaliti za izposojo relikvij sv. Nikolaja iz Mire. Relikvije hranijo v južnoitalijanskem mestu Bari, minulo poletje pa so za dva meseca prvič poromale v Rusijo, kjer jih je v Moskvi in Sankt Petersburgu počastilo okoli dva in pol milijona tamkajšnjih pravoslavnih vernikov.

V pogovoru za Radio Vatikan je metropolit Hilarion po zasebni avdienci povedal, da sta s papežem med drugim govorila o neprekinjenih napetostih v Ukrajini, pa tudi o skupnih prizadevanjih za podporo kristjanom na Bližnjem vzhodu. Kljub »otoplitvi« odnosov med Moskvo in Rimom po metropolitovih besedah zaenkrat ne načrtujejo papeževega obiska v Rusiji ali obiska patriarha Kirila v Vatikanu.

Metropolit Hilarion je povedal, da je bilo romanje relikvij sv. Nikolaja za Rusijo »zelo poseben dogodek«. Verniki so tudi po deset ur čakali v vrsti, da so lahko počastili dragocene relikvije.

Glede drugih skupnih projektov je pravoslavni voditelj dejal, da je njegova Cerkev v sodelovanju s katoličani ustanovila delovno skupino, ki si prizadeva za človekoljubno pomoč kristjanom na Bližnjem vzhodu, posebej pri katalogizaciji cerkva, samostanov in svetišč, ki so bili uničeni med vojno v Siriji. Metropolit je izrazil upanje po skorajšnjem zaključku vojne in dodal, da bo obnova dežele in njenih cerkva zelo zahteven projekt, prav tako pa tudi zagotavljanje varnosti za kristjane, ki si želijo vrnitve v domovino.

Na vprašanje o verski svobodi v Rusiji je metropolit dejal, da je »zaskrbljenost nekaterih časnikarjev po njegovem mnenju povsem neutemeljena«. Delovanje Jehovovih prič je bilo nedavno tega prepovedano zato, ker jih v Rusiji »ne priznavajo kot krščansko Cerkev, temveč sekto«.

Po drugi strani pa je po mnenju metropolita Hilariona verska svoboda »vidno in neprikrito kršena v Ukrajini«, pri čemer omenja predvsem predloge zakonov v ukrajinskem parlamentu, ki naj bi bili diskriminatorni do ukrajinske pravoslavne Cerkve Moskovskega patriarhata. Ta je v Ukrajini obtožena, da deluje kot »ruski agent«, zato jo obravnavajo kot tujo versko organizacijo.

Kljub želji po spravi, ki sta jo v skupni izjavi izrazila papež in metropolit, pa je po Hilarionovih besedah težko govoriti o napredku v odnosih med pravoslavno in grško katoliško Cerkvijo v Ukrajini. Prvi korak proti spravi bi morali storiti obe veroizpovedi, tako da bi se »odpovedali sovražni govorici«.

Vir: Vatican Radio / Kathpress
Foto: splet