Papež Frančišek je včeraj v avdienco sprejel udeležence plenarnega zasedanja Papeške akademije znanosti, ki ga v Vatikanu prirejajo od 25. do 29. novembra. Na srečanju je v ospredje postavljeno vprašanje vpliva znanstvenih in tehnoloških spoznanj na človeško družbo in okolje.

Zasedanja se udeležuje tudi britanski astrofizik Stephen Hawking, svetovno znani teoretik, ki zagovarja vesolje brez Božjega obstoja. Dolgoletni profesor na katedri za matematiko univerze v Cambridgeu je zaslovel s svojimi teorijami o črnih luknjah in s pisanjem poljudno-znanstvenih knjig. Hawking zagovarja tezo, da se je vesolje spontano ustvarilo iz niča, brez Božjega stvariteljskega posredovanja, zgolj s pomočjo zakona o težnosti.

Britanski astrofizik od leta 1963 boleha za boleznijo gibalnih nevronov, amiotrofično lateralno sklerozo (ALS), in se lahko sporazumeva le s pomočjo sintetizatorja govora. Hawking se je zasedanja Papeške akademije znanosti nazadnje udeležil leta 2008. Takrat ga je skupaj z drugimi udeleženci srečanja sprejel tedanji papež Benedikt XVI. (2005-2013). Vatikan ga je na znanstveno konferenco prvič povabil leta 1981.

V nagovoru med včerajšnjo avdienco je papež Frančišek izpostavil poslanstvo znanosti, da »služi svetovnemu ekološkemu ravnovesju«. Priče smo obnovljeni zavezi med znanstveno skupnostjo in krščansko skupnostjo, ki morata svoje različne pristope k stvarnosti usmeriti k temu skupnemu cilju, k zaščiti skupnega doma, ki ga ogrožata ekološki propad ter posledično rast revščine in družbene izključenosti. Frančišek je izrazil zadovoljstvo, da člani Papeške akademije znanosti čutijo globoko solidarnost do človeštva danes in jutri, kar se izraža tudi v skrbi za mater Zemljo.

Po besedah iz papeževe okrožnice Hvaljen, moj Gospod »smo poklicani postati orodje Boga Očeta, da bo naš planet postal takšen, kot je o njem sanjal, ko ga je ustvaril, in bomo uresničevali njegov načrt o miru, lepoti in polnosti«. V sodobnem času smo bili vzgajani v miselnosti, da smo lastniki in gospodarji narave, ki si jo lahko prisvajamo brez slehernega upoštevanja njenih skritih zmožnosti in razvojnih zakonov. »V resnici pa nismo varuhi nekakšnega muzeja in njegovih mojstrovin, s katerih moramo vsako jutro obrisati prah, temveč smo sodelavci pri ohranjanju in razvoju planeta in njegove biotske raznovrstnosti ter človeka, ki je na njem navzoč,« je zatrdil papež Frančišek.

Po papeževem prepričanju je naloga znanstvenikov, ki delujejo neodvisno od političnih, gospodarskih ali ideoloških interesov, da oblikujejo kulturni model, s katerim se bomo lotili krize podnebnih sprememb in njenih družbenih posledic. Vzpostaviti je treba normativni sistem, ki bo vključeval nedotakljive meje in zagotavljal zaščito ekosistemov, preden povzročimo nepopravljivo škodo za okolje, pa tudi za sobivanje, demokracijo, pravičnost in svobodo.

Papež je ob koncu nagovora omenil še »šibko odzivnost mednarodne politike« na področju iskanja skupnega dobrega ter opozoril, kako ta zlahka ne spoštuje utemeljenih znanstvenih nasvetov glede položaja našega planeta. Zaradi podvrženosti politike tehnologiji in dobičku nastajajo zamude pri izvajanju mednarodnih sporazumov o okolju ter stalne vojne za premoč, ki povzročajo vedno večjo škodo okolju ter moralnemu in kulturnemu bogastvu narodov. Kljub temu pa je papež prepričan, da ne smemo izgubiti upanja, saj obstajajo tudi mnoga spodbudna znamenja, po katerih vidimo, da se človeštvo želi odzvati in izbrati skupno dobro.

Vir: Kathpress / Radio Vatikan / Wikipedia
Foto: splet