Papež Benedikt XVI. je vernike povabil, naj sprejmejo skrivnost odrešenja in naj zavestno obhajajo veliki teden ter velikonočne praznike. Vsak kristjan je povabljen, da se spravi z Jezusom ter da je soudeležen pri njegovi smrti in vstajenju, je sveti oče pojasnil v svojem nagovoru med včerajšnjo splošno avdienco na Trgu sv. Petra v Vatikanu. Pri tem je opozoril na naraščajočo neobčutljivost do zla: s to pomankljivo zavestjo se v svetu širi nedovzetnost za Božjo prisotnost, meni Benedikt XVI. V tem prazničnem času je vse vernike povabil k zakramentu sprave, ki je poseben trenutek povezanosti s Kristusovo smrtjo in vstajenjem, da bi še plodneje lahko sodelovali v obhajanju velike noči.

Kot poročajo pri Radiu Vatikan, je sveti oče zbranim romarjem spregovoril o velikonočnem tridnevju, treh svetih dneh, v katerih se Cerkev spominja skrivnosti Jezusovega trpljenja, smrti in vstajenja. Vernikom je približal pomen in obredje velikonočnega tridnevja. Med drugim je dejal, da nas večerno evharistično čaščenje velikega četrtka spominja na Jezusov smrtni boj v vrtu Getsemani. Jezus je svoje učence pozval, naj bedijo in molijo z njim, a oni so zaspali. Njegov poziv k čuječnosti velja za vse čase, kajti zaspanost učencev je problem vse zgodovine, je zatrdil papež, saj zaspanost učencev predstavlja neobčutljivost za zlo na svetu. Kot je pojasnil Benedikt XVI., se glede teh reči ne želimo preveč vznemirjati, hočemo jih pozabiti, in v tem je naša prava zaspanost, neobčutljivost za navzočnost Boga, ki nas dela neobčutljive tudi za zlo.

Benedikt XVI. je spregovoril tudi o Jezusovih besedah, naj gre kelih, če je mogoče, mimo njega, vendar je bil v vsakem primeru pripravljen sprejeti Očetovo voljo. Po papeževih besedah je Jezus to naravno voljo človeka, ki noče sprejeti keliha, smrti, svojega poslanstva, spremenil v pristanek na Božjo voljo. Človek namreč poskuša nasprotovati Božji volji in hoče sledili le lastni, se tako čutiti svobodnega in samostojnega. Svojo samostojnost postavlja nasproti odvisnosti sledenja Božje volje. Po mnenju Benedikta XVI. je v tem vsa drama človeštva, saj je ta samostojnost v resnici zmotna, pristanek na Božjo voljo pa ne pomeni nasprotje samemu sebi, temveč je vstop v resnico, ljubezen in dobro. Jezus je tisti, ki vleče našo voljo k Božji volji, vleče naš odpor do smrti in greha ter ga združuje z Očetovo voljo.

Načelo, ki je vodilo vsako Jezusovo odločitev, je bila trdna volja ljubiti Očeta, biti eno z Očetom in mu biti zvest. Ta odločitev, torej odgovoriti na njegovo ljubezen, ga je spodbujala, da je v vsaki okoliščini sprejel Očetov načrt in ga naredil za svojega. Benedikt XVI. je zbrane vernike na Trgu sv. Petra povabil, naj se v podoživljanju velikonočnega tridnevja odločijo sprejeti v svoje življenje Božjo voljo, zavedajoč se, da je v Božji volji, pa čeprav se zdi težka in v nasprotju z našimi nameni, naše pravo dobro, pot življenja.